Mobilni operaterji EU bodo so morali znižati maloprodajne cene gostujočih klicev v skladu s predpisi EU, ki so bili uvedeni leta 2007 in spremenjeni leta 2009. Potrošniki, ki se odločijo za evropsko tarifo, ki je regulirana na ravni EU, bodo za odhodne klice plačali največ 35 centov na minuto in za prejete klice v tujini v EU največ 11 centov na minuto. To je zadnje v vrsti zmanjšanj reguliranih cen v skladu s sedanjo Uredbo o gostovanju EU, ki preneha veljati junija 2012.

Na področju visokohitrostnih širokopasovnih omrežij iz optičnih vlaken se začenja trinajst raziskovalnih projektov v fotoniki, namenjenih razvoju tehnologij, ki bodo gospodinjstvom omogočile zelo hitre internetne povezave (več kot 1 gigabit na sekundo). Projekte so skupaj izbrali Evropska komisija, Avstrija, Nemčija, Poljska, Združeno kraljestvo in Izrael, ki bodo vanje vložili skupno 22,3 milijona EUR. Raziskave bodo trajale od dveh do treh let. Vsem Evropejcem omogočiti dostop do hitrih in zelo hitrih širokopasovnih povezav do leta 2020 ter okrepiti naložbe v evropske raziskave na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij sta ključna cilja digitalne agende za Evropo.

Trije od štirih evropskih državljanov sprejemajo razkrivanje osebnih podatkov kot nekaj vsakdanjega, vendar pa jih skrbi, kako podjetja, vključno s spletnimi iskalniki in socialnimi omrežji, te podatke uporabljajo. To so glavne ugotovitve nove mnenjske raziskave Eurobarometra na temo varstva podatkov in elektronske identitete, ki jo je objavila Evropska komisija. Raziskava je pokazala, da 62 % ljudi v Evropski uniji razkriva le najnujnejše zahtevane podatke, da bi zavarovali svojo identiteto, medtem ko jih 75 % želi imeti možnost, da lahko osebne podatke na spletu kadar koli izbrišejo – da imajo torej „pravico biti pozabljeni“. Raziskava je pokazala tudi močno podporo ukrepom na ravni EU, saj kar 90 % vprašanih želi, da bi bile pravice glede varstva podatkov enake po vsej Evropi.

Evropska komisija je objavila pregled stanja, ki kaže uspešnost EU in držav članic pri doseganju dogovorjenih ciljev Evropske digitalne agende po prvem letu obstoja V skladu s svojo strategijo odprtih podatkov je Evropska komisija omogočila javni spletni dostop do sklopov podatkov in statistik v pregledu stanja, s čimer lahko vsakdo opravi analizo in pride do lastnih zaključkov.

S 25. majem 2011 bodo Evropejci začeli uživati nove pravice in storitve v zvezi s telefoni, mobilnimi komunikacijami in internetom. Do tega datuma morajo biti v nacionalno pravo preneseni novi predpisi EU o telekomunikacijah, ki naj bi zagotovili bolj konkurenčen sektor telekomunikacij in boljše storitve za potrošnike.

V Budimpešti se je 10. maja prvič sestala projektna skupina EU za e-zdravje, ki ji predseduje estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves, da bi ocenila vlogo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter predlagala, kako s pomočjo IKT pospešiti inovativnost v zdravstvu v korist bolnikov, zdravstvenih delavcev in zdravstvenega sektorja.

Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je uvedla prvo stopnjo javno-zasebnega partnerstva za internet prihodnosti (FI‑PPP), vrednega 600 milijonov EUR. Partnerstvo bo podprlo inovacije v Evropi ter podjetjem in vladam pomagalo razviti internetne rešitve, ki bodo zmožne obdelovati eksponentno povečane spletne podatke. Do sedaj smo se srečevali z internetom povezanih računalnikov (in povezanih ljudi), internet pa postaja vse bolj mobilen in bo povezoval raznovrstne stroje in predmete. Obstoječi internet preprosto ni zmožen obdelovanja prihodnjih tokov podatkov in zagotavljanja želene točnosti, prilagodljivosti in varnosti. V okviru partnerstva bo preučenih osem področij, na katerih bi ta podatkovna revolucija lahko spodbudila inovacije in nastanek novih delovnih mest v panogah mobilnih tehnologij in programske opreme ter v storitvenem sektorju. Evropska komisija bo javno‑zasebnemu partnerstvu v obdobju petih let zagotovila sredstva v višini 300 milijonov EUR, tem pa bodo enak delež dodale evropske raziskovalne organizacije, javni sektor in industrija.