Raziskava o varstvu podatkov

25. Junij 2011 - 2:46

Trije od štirih evropskih državljanov sprejemajo razkrivanje osebnih podatkov kot nekaj vsakdanjega, vendar pa jih skrbi, kako podjetja, vključno s spletnimi iskalniki in socialnimi omrežji, te podatke uporabljajo. To so glavne ugotovitve nove mnenjske raziskave Eurobarometra na temo varstva podatkov in elektronske identitete, ki jo je objavila Evropska komisija. Raziskava je pokazala, da 62 % ljudi v Evropski uniji razkriva le najnujnejše zahtevane podatke, da bi zavarovali svojo identiteto, medtem ko jih 75 % želi imeti možnost, da lahko osebne podatke na spletu kadar koli izbrišejo – da imajo torej „pravico biti pozabljeni“. Raziskava je pokazala tudi močno podporo ukrepom na ravni EU, saj kar 90 % vprašanih želi, da bi bile pravice glede varstva podatkov enake po vsej Evropi.

Po podatkih raziskave 60 % Evropejcev, ki uporabljajo internet (tj. 40 % vseh državljanov EU), kupuje ali prodaja izdelke prek spleta ali pa uporablja spletna socialna omrežja. Ljudje na teh straneh razkrivajo osebne podatke, vključno z biografskimi podatki (skoraj 90 % vprašanih) ter socialnimi (skoraj 50 %) in občutljivimi podatki (skoraj 10 %). Kar 70 % vprašanih je izrazilo zaskrbljenost glede tega, kako podjetja uporabljajo njihove podatke, in menilo, da imajo le malo nadzora nad svojimi podatki ali pa da takega nadzora sploh nimajo. 74% vprašanih želi, da bi se za vsako zbiranje in obdelavo njihovih podatkov na spletu zahtevalo njihovo predhodno soglasje.

Glavno načelo pravil o varstvu podatkov v EU je, da se podatki uporabnikov ne smejo uporabljati brez njihove privolitve. Teh podatkov tudi ni mogoče posredovati tretjim, ne da bi uporabniki v to privolili, podjetja pa lahko podatke uporabljajo le za namene, za katere so uporabniki dali soglasje.

Ljudi najbolj skrbi, da bi pri spletnem nakupovanju postali žrtev goljufije (55 % vprašanih), da bi bili njihovi podatki brez njihove vednosti uporabljeni na spletnih socialnih omrežjih (44 %) ter da bi si podjetja njihove podatke izmenjavala brez njihovega predhodnega soglasja (43 %).

Kar zadeva varstvo osebnih podatkov, ljudje bolj zaupajo javnim organom – na primer bolnišnicam (78 %), vladnim organom (70 %) in institucijam EU (55 %) – kot pa zasebnim podjetjem, kot so trgovine (39 %) ter ponudniki interneta (32 %) in spletnih storitev (22 %).

42 % vprašanjih uporablja obstoječa orodja in strategije za omejevanje neželene pošte in 23 % jih zamenja varnostne nastavitve svojih brskalnikov. To pomeni, da ljudje verjetno ne bodo ustrezno zavarovali svojih osebnih podatkov na spletu, kadar niso na voljo preprosta orodja oz. je uporaba takih orodij zapletena.

Spletne izjave o varstvu osebnih podatkov sicer prebere 58 % uporabnikov interneta, vendar tovrstnih izjav ne razumejo vsi med njimi. Na splošno 62 % uporabnikov ne razume, ne prebere, ne najde ali spregleda take izjave. Kadar jih uporabniki preberejo, so previdnejši z razkrivanjem svojih podatkov. Eden ključnih ciljev reforme predpisov o varstvu podatkov je okrepiti pravila, da bi lahko ponudniki storitev povečali preglednost o delovanju storitve (kateri podatki se zbirajo in nadalje obdelajo, za katere namene, kje in kako se ti podatki hranijo) ter zagotovili ustrezne varnostne ukrepe.

Poleg tega so podatki raziskave pokazali na velike razlike v odnosu do izmenjave osebnih podatkov med generacijami: medtem ko so mlajše generacije bolj sproščene glede razkrivanja osebnih podatkov, imajo starejše pogosteje pomisleke glede zasebnosti.