Splošni napredek digitalne agende je bil v prvem letu dober, predvsem na področju uporabe interneta (65 % prebivalstva EU). Vendar je napredek na nekaterih področjih nerazveseljiv, predvsem pri uvajanju novih zelo hitrih širokopasovnih omrežij, ki je eden od najpomembnejših ciljev digitalne agende, čeprav je na tem področju nekaj napredka pri posodobitvah obstoječih kabelskih in bakrenih omrežij.

Pregled stanja kaže na dober napredek pri:

• redni uporabi interneta: Ta se je hitro povzpela na 65 % prebivalstva EU (cilj je 75 % do leta 2015). Tudi prikrajšane skupine, kot so manj izobraženi in starejši, pogosteje uporabljajo internet, saj se je njihov delež povečal z 42 % na 48 %. To pomeni, da je cilj doseči 60 % takih uporabnikov do leta 2015 dosegljiv. Delež neuporabnikov se je zmanjšal s 30 % na 26 % prebivalstva;
• spletnem nakupovanju: 40 % državljanov EU zdaj že kupuje na spletu, to je 57 % vseh spletnih uporabnikov. Več kot pol prebivalcev osmih držav EU nakupuje na spletu;
• e-upravi: 41 % prebivalcev uporablja storitve e-uprave, od tega jih je polovica poslala izpolnjene spletne obrazce. Akcijski načrt za e-upravo bi moral prispevati k doseganju cilja za leto 2015, ko naj bi storitve e-uprave uporabljalo 50 % prebivalcev in 80 % podjetij;
• spodbujanje razsvetljave z nizko porabo energije: tržni delež polprevodniških sredstev za osvetlitev se je v letu 2010 povečal na 6,2 % (z 1,7 % v letu 2009), kar je dober napredek k zmanjšanju uporabe energije za razsvetljavo za 20 % do leta 2020.

Srednje dober napredek pri:
• dostopnosti in razširjenosti širokopasovne povezave: osnovna širokopasovna povezava je vedno bolj dostopna tudi na odmaknjenih območjih. Vendar je uvedba in razširjenost visokohitrostnega širokopasovnega omrežja trenutno še omejena na le nekatera (predvsem mestna) območja. Komisija sodeluje z državami članicami pri izvajanju strategije, ki bo vsem evropskim državljanom omogočila dostop do osnovnega širokopasovnega omrežja do leta 2013 ter hitrega in ultrahitrega širokopasovnega omrežja do leta 2020

Nezadosten napredek pri:
• čezmejnem e-trgovanju: rahel porast z 8,1 na 8,8 % v letu 2010. Cilj digitalne agende je 20 % prebivalcev, ki bi do leta 2015 čezmejno nakupovali prek spleta. Komisija namerava v prihajajočem sporočilu o direktivi o e-trgovanju obravnavati to in druge ovire pri razvoju enotnega trga digitalne tehnologije;
• prisotnosti malih in srednjih podjetij (MSP) na spletu: 26 % MSP nakupuje prek spleta, gre za pozitiven trend, vendar le 13 % MSP prek spleta tudi prodaja (porast za 2 % od lani);
• cenah gostovanja: v letu 2010 so se cene gostovanja znižale za 1,5 centa, vendar so te cene še vedno trikrat višje od cen domačih pogovorov. Cilj digitalne agende je, da bi se ta razlika med nacionalnimi klici in klici v gostovanju do leta 2015 znotraj EU izničila;
• javnih naložbah v raziskave in razvoj na področju IKT: izdatki javnih organov niso presegli osnove 5,7 milijarde EU iz predhodnega leta. Če želimo doseči cilj podvojitve na 11 milijard EUR do leta 2020, bo potrebna 6-odstotna letna rast. Kakšen je napredek Komisije pri doseganju ciljev?

Na splošno je napredek pri izvajanju 101 dejavnosti digitalne agende razmeroma dober. Skoraj 10 % dejavnosti se je zaključilo, 80 % se jih izvaja in preostalih 10 % je bilo prestavljenih.