Kaj za vraga je LiveCLIQ? Kdo stoji za njim? Na spletni strani piše, da gre za ameriško podjetje iz San Francisca, sama storitev pa … še en mali YouTube? Zakaj bi nekdo šel in razvijal nekaj, kar že obstaja? Še bolj smo bili presenečeni, ko smo izvedeli, da sta v ozadju slovenska ideja in slovensko znanje.

O storitvi, kako je do njen prišlo in kakšni so načrtom za prihodnost, smo se pogovarjali z Denisom Benicom iz Livecliqa.

UPC Telemach je pred kratkim javnost obvestil, da nadgrajuje svoje omrežje na standard Euro DOCSIS 3, katerega osnovna značilnost so višje hitrosti prenosa podatkov. V strokovni javnosti pa velja prepričanje, da želijo z njim kabelski operaterji vsaj delno zmanjšati prepad, ki zeva med njihovimi in optičnimi (FTTH) omrežji! In se tako ohraniti na trgu, ne da bi tudi sami v celoti posegli po optiki.

Razumljivo je, da podrobnih podatkov, predvsem onih, ki bi potencialno omogočale zlorabe, nihče ne sme javno posredovati. Kar se zadeva skrb, da bi slovenska država gradila zbirko prstnih odtisov, je ta, kot kažejo odgovori na naša vprašanja ministrstvu za notranje zadeve, odveč.

Včasih se ne morem znebiti občutka, da je osnovna naloga od ljudstva izbranih politikov ta, da spreminjajo zakonodajo tako, da vsaka sprememba prinese nekaj cekinov izbranim podjetjem. Odkar smo samostojni, smo že tolikokrat spremenili potne liste, da bi si verjetno že zaslužili vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.

Gigapan je nekakšno »sveto trojstvo«: robotek, ki namesto vas upravlja fotoaparat, program za lepljenje fotografij v eno samo ter spletna stran, ki jo zna prikazati na uporaben način! Tudi če prvega nimate, še vedno lahko naredite panoramsko fotografijo, le bolj se boste namučili in natančnejši boste morali biti.

Fotoaparati zasnove EVIL brišejo zadnjo ločnico med kompaktnimi in zrcalnorefleksnimi modeli. Niso zlobni, EVIL je kratica za elektronsko iskalo (Electronics Viewfinder) in izmenljivi objektiv (Interchangeable Lens). S tem je povedano veliko! Vprašanje pa, je ali gre za revolucijo na področju fotografije ali pa za marketinško orožje v boju med proizvajalci.

Če se neka tehnologija pojavi v poceni ali celo v brezplačnih programih, storitvah in izdelkih, potem smo lahko prepričani, da jo še mnogo bolj izpopolnjeno že uporabljajo tajne službe, vojska, policija oziroma organizacije, ki se tako ali drugače ukvarjajo z varnostnimi zadevami.

Ko je Google predstavil storitev Latitude za spremljanje položaja prijateljev na zemljevidu, so nekaterih skočili v »zrak«. To je vendar vdor v zasebnost! Mar res? Kaj pa praktična uporaba te storitve, na primer za primer reševanje življenj, iskanje pogrešanih oseb ali spremljanje oseb, ki to potrebujejo in se s tem strinjajo?