Google je šel po nakupih in kupil nekatera najboljša podjetja s področja robotike in umetne inteligence. Zakaj Google, katerega primerno igrišče je internet, stopa na področje robotike? Zanimivo je tudi, kaj vse je Google dobil za svoj denar. Kaj bo s tem počel, lahko le ugibamo. Robotov je več vrst, oblik in namenov. Google ni kupil podjetja iRobot, ki je znano po svojih robotskih sesalnikih, čeprav je močno zasidrano tudi v ameriški vojski, temveč podjetja z veliko bolj zanimivimi prototipi, predvsem pa z močnim razvojem in raziskavami.

Večja ločljivost zaslona televizorja (4K) ni edina novost na področju televizorjev, o kateri se bomo letos še dodobra naposlušali. Druga stvar so zakrivljeni zasloni. Samsung je celo predstavil prototip televizorja dvoživke. Njegov zaslon je raven, če pa bi radi zakrivljenega, motorja v njem po pritisku na gumb levi in desni rob televizorja potisneta v prostor. Hip, hip, hip, strašni trik, in že imamo zakrivljen zaslon.

Kljub temu sta Wikipedija in njena skrita želja, da »zbere vse človeško zanje«, v težavah. Delovna sila, skupina prostovoljcev, ki je zgradila angleško Wikipedijo in jo brani pred vandalizmom, potegavščinami in manipulacijami, se je od leta 2007 skrčila za več kot tretjino. In se še vedno krči. Skupina tudi nima odgovora na vprašanje, kako rešiti probleme, ki Wikipediji preprečujejo, da bi postala visokokakovostna enciklopedija (po vseh možnih standardih). Glavni problem je pokritost nekaterih tem. O Pokemonu na primer lahko izvemo vse, o nekaterih drugih, za človeštvo pomembnih temah (na primer ženskih temah) pa skoraj ničesar oziroma so ti članki škrbine.

Petdeset let je že tu, omogočil je, da lahko z računalnikom ustvarjamo glasbo. MIDI (Musical Instrument Digital Interface) je protokol za komuniciranje med glasbenimi napravami, obdržal pa se je, ker je preprost in deluje. V poplavi vmesnikov MIDI najdemo cel kup cenenih in temu primerno manj kakovostnih izdelkov, pa tudi kakovostnih, a s primerno višjo ceno. Izdelki podjetja Novation so nekje vmes, so kakovostni in vzdržljivi.

Saj veste, v dobi digitalnih fotoaparatov je fotografija nemarno poceni, diskovje tudi in vsi smo veliki umetniki. A kam s fotografijami, še posebno če radi škljocate s hudimi DSLR-ji z visokimi ločljivostmi? Navadno obležijo neselekcionirane po raznih mapah na disku računalnika ali pri tistih manj veščih ostanejo kar na pomnilniških karticah. Oboje seveda kliče po katastrofi, ko nekoč odpove strojna oprema, a tokrat se ne bomo posvečali storitvam shranjevanja fotografij ali organiziranju in kopijam na zunanjih diskih, DVD-jih ali kaki bolj abstraktni shrambi. Torej če niste ravno hudo introvertirani, potem bi svoje fotografske zadeve gotovo radi pokazali drugim.

Londonski tehnični muzej je leta 1963 odprl, leta 2012 pa zaprl razstavo bogate zgodovine ladjarstva. Na ogled je bilo 1800 razstavnih predmetov, ki so po zaprtju romali v skladišče. Ne čisto, saj so pred tem razstavni prostor s tehnologijo laserskega skeniranja spremenili v tridimenzionalni digitalni model. Po njem se sicer ne morete virtualno sprehajati, lahko pa si ogledate daljši video posnetek.

Kakšen je občutek glede tržnih in razvojnih smernic na telekomunikacijskem trgu? Mi imamo občutek, da je z redkimi izjemami vse skupaj še najbližje refrenu skupine Big Foot Mama – še mal' bolj dol.

Ukrivljeni zasloni televizorjev so velika uspešnica med najdražjimi TV-sprejemniki. Pravzaprav ga ni pomembnejšega proizvajalca, ki jih ne bi ponujal po zasoljeni ceni. Večina jih ima zaslon OLED, razen podjetja Sony, ki je na presenečenje vseh izdelalo klasični LED-televizor v tej obliki. Ima ukrivljen zaslon sploh praktičen smisel?