Iskanje je eno najpogostejših opravil, ki jih izvajamo v spletu, kar je popolnoma logično. Splet je namreč velika črna luknja, v kateri brez iskalnika ne bomo našli ničesar. Iščemo prek Googla, Binga, Amazona, Wikipedije, YouTuba, skratka skoraj vsega, kar ponuja tudi iskalne možnosti. Iskanje je torej hiter način, da najdemo to, kar želimo. A ne najhitrejši, saj moramo najprej odpreti stran z iskalnikom in potem vpisati iskalni niz. Sodobni brskalniki sicer omogočajo, da priljubljen iskalnik dodamo kar v naslovno vrstico, kjer si tudi lahko izbiramo, katerega bomo uporabljali, a tudi to je malce zamudno. Če na primer želimo v Firefoxu kaj poiskati v Wikipediji, moramo najprej kot iskalnik izbrati Wikipedijo, nato vpisati ključno besedo in pritisniti iskanje. Če imamo Firefox, gre tudi lažje.

Grafikoni so nekaj zelo koristnega. Če imamo na primer tabelo, polno vrednosti, iz nje ne moremo videti praktično ničesar. Če pa si to tabelo vizualiziramo z grafikonom, postane nekaj čisto drugega. Grafikon nam namreč nazorno pokaže gibanje vrednosti in že na prvi pogled lahko ugotovimo, kje so maksimalne in kje minimalne vrednosti.

Pogosto se nam zgodi, da imamo neko veličino podano recimo v palcih, potrebovali pa bi centimetre, imamo podano moč v kilovatih, mi smo pa bolj domači s konjskimi silami, ali pa v spletu preberete recept, kjer imate količine zapisane v skodelicah ter kuhinjskih in čajnih žlicah in pojma nimate, koliko je to. V ta namen sicer obstaja cela vrsta programov, ki znajo pretvarjati iz ene veličine v drugo, vendar za to, da bomo tu in tam kaj pretvorili, res ni treba nameščati posebnega programa.

Shranjevanje podatkov na posebne diske ali dele diskov, ki so zaščiteni z geslom, ni nič novega. Obstaja cela vrsta programov, ki to omogočajo. A nekaterim tudi to ni dovolj, saj bi radi podatke še bolj skrili. Recimo tako, da se diska, na katerem so, v programih za delo z datotekami sploh ne vidi. Za kaj takega sploh ni treba uporabiti kakšnega posebnega programa. Dovolj je ustrezen vnos v register.

Če ste v Excelu kdaj hoteli kaj računati s časom, ste verjetno ugotovili, da je zadeva nekoliko čudna. Excel si namreč čas malce čudno razlaga, zato pa je tudi računanje malce čudno. A ni tako hudo. Če vemo, kako si program razlaga čas, je tudi računanje z njim preprostejše. In kaj moramo vedeti? To, da si Excel številke »zapomni« kot decimalna števila, pri katerih pomeni celi del številke dneve, decimalni pa uro. Vendar nam to kaj dosti ne pomaga. Kaj to pomeni? Kako celi del? Če hočemo stvar razumeti, moramo malo eksperimentirati. Kaj pomeni, da naj bi decimalni del pomenil dneve? Kateri je prvi dan? To lahko ugotovimo tako, da v celico vpišemo številko 1, nato pa jo oblikujemo kot datum (desna tipka > Oblikuj Celice > Datum). Vidimo, da se je zapis v celici spremenil in se zdaj glasi 1.1.1900. To je torej prvi dan, ki ga Excel pozna. Kaj pa če vpišemo številko 2? Datum se spremeni in se glasi 2.1.1900. Tako torej! Za Excel se »naše štetje« začne s 1. januarjem 1900.

V besedilu se pogosto pojavi potreba po prehodu besedila na novo stran. V ta namen imajo urejevalniki besedil že nekaj generacij vključeno funkcijo, ki omogoča ročno dodajanje preloma strani. To je sicer v redu, a takšno prelamljanje je, posebej če gre za daljša besedila, najboljši način kako v dokument vnesti kaos, ki ga bomo potem le mukoma uredili. Zato je mnogo bolje, če prelom strani nekako dodamo slogom. Dober primer je dokument, kjer želimo, da je pred vsakim glavnim naslovom prelom strani oziroma da se vsako poglavje, ki se začne s tem naslovom, začne na novi strani. To ročno ni težavno narediti, vendar se lahko zgodi, da bo oblika celotnega dokumenta šla po zlu, če boste pozneje kaj popravljali. Zato je veliko bolje, če nastavitev, da bo pred naslovom prelom strani, dodamo kar v slog Naslov 1 ali kakršen koli slog temu naslovu že dodelimo. Kako?