Prenosni računalniki so čudovita stvar. Ne le, da je zmogljiv in vseh sodobnih tehnoloških čudes poln notesnik mokre sanje vsakega pravega računalniškega zanesenjaka, temveč se nad prenosnim mlinčkom današnje generacije zlahka navduši vsaka, tudi sicer popolnoma tehnofobično nastrojena gospodinja. In potem pridejo tatovi in mlinčka ni več. Puf! Konec pravljice.

Dokaj normalen pogovor po IRC-ju: »Sem postavna plavolasa študentka z bujnim oprsjem, stara 22 let. In ti?« »Sem visok mišičast 25-letnik z rjavimi lasmi.« Nič kaj posebnega, bi rekli, a dokaj pogosto se za takšnimi pogovori skrivajo osebe, ki so vse prej kot to. Za plavolasimi študentkami se pogosto skrivajo najstniški fantje, ki bi radi preko interneta malo zabave. Je v internetu res mogoče biti tako anonimen?

V zadnjih nekaj mesecih smo lahko v slovenskih medijih spremljali kar nekaj »afer«, kjer so bile izpostavljene pomanjkljivosti in luknje v sistemih varovanja osebnih podatkov.

Pred kakšnimi petimi leti sem brala knjigo o gejši, ki se je pred večerom, na katerem je morala zabavati gosta, pozanimala o vsem glede tega gospoda ...

Zadnje časa je spet več govora o »zatrtju« nelegalnih prenosov datotek. Ker sodni pregoni niso najučinkovitejši, so oči lastnikov avtorskih pravic vse bolj uprte v ponudnike dostopa v internet. Ena od tehnik, ki jih uporabljajo ponudniki, so tudi slepilni paketki, ki do te mere upočasnijo prenos podatkov, da ta ni več uporaben ali pa je vsaj tako počasen, da tisti, ki zadeve snemajo, omagajo. Kako tehnika deluje in ali (oziroma kdaj, če sploh) jo bodo uporabili tudi naši operaterji?

Čeprav ima kupovanje prek spletnih oglasnikov veliko prednosti, lahko tako kupci kot prodajalci nemalokrat naletimo na težave.

Pred nekaj tedni sem na slovenskem spletnem portalu avto.net oddal oglas za prodajo osebnega avtomobila. Čez nekaj dni se je name po e-pošti obrnil »Robert Smith«, ki se je izdajal za potencialnega kupca iz Anglije. V vrsti e-poštnih sporočil, ki sva jih izmenjala, je z vprašanji ustvarjal vtis resnega kupca, in ko se je odločil, da vozilo vzame in pokrije celotne transportne stroške, se mi to ni zdelo nič sumljivega. Dokler nisem čez nekaj tednov prejel ček z veliko previsokim zneskom ...

Svoja stanovanja in avtomobile načeloma varujemo s ključavnicami, ki jih zaklepamo s ključi. Ti so kljub svoji nerodnosti priročen pripomoček, ki nam daje predvsem občutek varnosti. Če pa bi vedeli, kako zelo preprosto je z malce vaje, znanja in spretnosti odkleniti 90 % vseh današnjih klasičnih ključavnic, se ne bi več počutili tako zelo varno. Kljub temu ključe, kakor tudi njihove kopije, skrbno varujemo. Kako pa je v elektronskem svetu?

Računalniška brezžična omrežja so bila še do nedavnega v povojih. Imela so vrsto otroških bolezni, ki so se uporabnikom kazale predvsem v ceni opreme, hitrosti prenosa podatkov in varnostni uporabe omrežja. To je zdaj za nami, cene so iz dneva v dan nižje, uporabljena tehnologija brez težav sledi ožičenim različicam, ogromno pa se je zgodilo tudi na področju varnosti.

Naš denar je v bančnem trezorju dokaj na varnem. Možnost, da bo nekdo prišel notri in nam ga pobral, je relativno majhna. A banke že dolgo niso več le trezorji in bančna okenca, ampak je mogoče do denarja priti tudi prek spleta. In kako varno je to?