Če želite s trenutnimi napravami (in tehnologijami) svoje omrežje odpreti »tujcem« in hkrati sebi zagotovi varnost, je najpreprosteje vključiti se v globalno spletno skupnost FON ali lokalno WLAN Slovenija.

Če je v naši bližini odprto omrežje, se niti za trenutek ne sprašujemo, ali se povezati ali ne. Velika večina ljudi to počne zato, da prebere pošto, skoči na kakšno spletno stran, zagotovo pa ne zato, da bi prek tega darila z neba prenašala glasbo in filme. So tudi taki, a na svetu so tudi morilci in teroristi, a zato ne hodimo okoli v neprebojnem jopiču. Razmišljanje o tem, da bi isto storili sami in svoje omrežje ponudili neznancu, ki je v istem položaju in ima iste potrebe, kot jih imate vi, ko niste doma, pa se običajno zaključi že na začetku.

Nekaj najlepšega je, ko v novem kraju ali mestu najdeš odprto brezžično točko omrežje wi-fi, se povežeš, na hitro preveriš poštna sporočila in sporočiš domačim, da si varno prispel. Žal pa je odprta omrežja vse težje najti, tudi če je uporabnikov, ki bi bili pripravljeni brezplačno deliti svojo pasovno širino z drugimi, veliko. Nihče, ne proizvajalci opreme ne države, ne pomagajo domačim uporabnikom, ki bi želeli del svoje pasovne širine deliti z drugimi. Daj vode žejnemu, daj hrane lačnemu in omogoči dostop do informacij vsem, ki so po naključju v dosegu tvojega omrežja? Nam lahko kdo pove, zakaj pa ne, če bi bilo varno?