Eno najpogostejših vprašanj, kadar razmišljamo o primerjavi med MS Wordom in LibreOffice Writerjem, torej urejevalniku besedil v Microsoftovem licenčnem pisarniškem paketu in odprtokodnem LibreOfficeu, je, ali sta zadevi med seboj združljivi. Zna LibreOffice odpreti Wordove datoteke? Zna Word odpreti Writerjeve? Kaj pa shranjevanje? Ali v prehodu iz enega formata v drugega kaj izgubimo? Kako je s samodejnimi elementi, kot so kazala, podpisi k fotografijam in podobno? Vprašanj je kar nekaj. Kaj pa odgovori nanje? Hm …

Že celo večnost velja, da lahko v besedilne dokumente in elektronske preglednice vstavljamo tudi fotografije in druge medijske vsebine. In tako je seveda tudi v primeru Microsoftovih komponent pisarniškega paketa Office, torej Worda in Excela, prav tako pa to velja tudi za LibreOffice Writer in Calc. Vstavljanje fotografij je v vseh teh programih povsem preprosto. Kaj pa, če bi radi iz dokumenta neko fotografijo kopirali v samostojno datoteko in jo uporabili kje drugje? V tem primeru pa zadeva ni več tako preprosta. Fotografije namreč le redko pustimo takšne velikosti, kot so nastale, saj jih običajno prilagajamo po velikosti glede na potrebe v našem dokumentu. Pri tem pa pride do težav. Če skušamo takšno fotografijo iz dokumenta »potegniti« z ukazom Kopiraj/Prilepi, bo na mestu, kamor jo kopiramo, nastala fotografija enake velikosti, kot je bila v osnovnem dokumentu. In če je bila tam pomanjšana, bo na ciljnem mestu tudi. Se lahko tega kako rešimo?

The Document Foundation objavlja izid LibreOffice 4.2, nove glavne izdaje prostega pisarniškega paketa, primerne za zgodnje poskuševalce. LibreOffice 4.2 odlikujejo izboljšave zmogljivosti in medopravilnosti, ki so namenjene različnim uporabnikom, še posebej pa so mikavne za zahtevnejše in poslovne uporabnike. Poleg tega se paket zdaj bolje ujame s sistemi Microsoft Windows.

Organizacija The Document Foundation je objavila izid programskega paketa LibreOffice različice 4.1, ki jo odlikujejo izboljšave na področju združljivosti dokumentov. Te omogočajo nemoteno sodelovanje z uporabniki drugih programov, saj zagotavlja ohranitev izvorne postavitve in vsebine.

V sodobnem poslovnem svetu so dokumenti, s katerimi dela več ljudi, del vsakdana. In zato je treba imeti orodja, ki to omogočajo. Obstaja jih cela vrsta, in nekatera so prisotna tudi v sodobnih urejevalnikih besedil. Med njimi je Writer, ki je del odprtokodnega paketa LibreOffice (pa tudi OpenOffice.org), dokumente, ki so nastali z njim, pa je brez težav mogoče vključiti v širše sisteme. Pa lepo po vrsti.

Ste se odločili preizkusiti ali celo preiti z Microsoftovega Officea na OpenOffice.org ali LibreOffice? Če ste, potem bi verjetno radi s seboj prenesli tudi morebitne predloge, ki ste si jih izdelali v Microsoftovem pisarniškem paketu. Je to mogoče? Je!

Včasih se zgodi, da pišemo besedilo in naletimo na pojem, ki bi ga radi preverili v internetu. Običajno to naredimo tako, da besedo kopiramo, zaženemo brskalnik, v njem odpremo iskalnik, nato pa vsebino odložišča prilepimo v iskalno polje. Zadeva sicer deluje, je pa malce nepriročna. A obstaja bližnjica.

Kdor veliko dela z urejevalnikom besedil, se je verjetno navadil na uporabo bližnjic. Najpogosteje uporabljamo Ctrl+S za shranjevanje dokumenta, posebej če se nam je kdaj zgodilo, da smo kaj izgubili. Pogost je tudi kak Ctrl+P za tiskanje, Ctrl+C, Ctrl+X, Ctrl+V ali Shift+Delete ali Shift+Insert za kopiranje rezanje in lepljenje, Shift+smerne tipke, Home in End za označevanje delov besedila in še cela vrsta drugih glede na urejevalnik, ki ga uporabljamo. A vseh funkcij, ki jih urejevalniki poznajo, ni mogoče doseči prek bližnjic, vsaj hitro ne. Zato običajno najdemo možnost prilagajanja urejevalnika tako, da bližnjice preuredimo in dodajamo svoje.