Ob nakupu računalnika navadno razmišljamo o tem, kakšen procesor mora imeti, kakšna bo grafična kartica in koliko pomnilnika bo vdelanega. Pa trdi disk in še kaj... pa seveda cena mora biti dovolj ugodna. Potem pa pridemo silno zadovoljni domov in ugotovimo, da je naš krasen računalnik glasnejši, kot smo pripravljeni prenašati. Še zlasti ker je računalnik pogost prebivalec dnevnih sob. In če preglasi vse drugo dogajanje, je zadeva zelo zoprna.

Ne glede na to, ali gre za namizne ali prenosne računalnike ali pa za dlančnike ali pametne telefone, nas proizvajalci zasipavajo z novimi izrazi in kraticami, ki jim nato dodajo še kakšno predpono tipa hiper, ultra, giga ali kaj podobnega. In zadnje čase je tega vedno več. Zato se poraja vprašanje, katera tehnologija res pomeni napredek in katera je le marketinški trik, ki bi kupce speljal v nakup.