S podnaslovom – kaj so se iz tega naučili, bi lahko zapisali. Naslov najbolj žalostne zgodbe je Kodak. Podjetje, ki je bilo sto let sinonim za fotografijo, je danes razkosano, tako rekoč potopljeno. Preprosto niso znali stopiti korak naprej in izkoristiti vsega znanja, ki se je nabralo v tem času. Podjetje se lahko mirno zapiše v učbenike pod rubriko poslovnih neuspehov. Začnimo pri Olympusu, nato pa še z ostalimi, ki jim je tudi uspel kakšen mimosunek.

Zadnjih osem let smo preživeli dve revoluciji, če temu lahko tako rečemo. Na eni strani pocenitev fotoaparatov s tipalom polnega Leica formata, po drugi snemanje videa z vsemi mogočimi napravami, tudi zrcalnorefleksnimi. Današnji fotoaparati imajo oboje, imajo pa ju tudi nekaj let stari fotoaparati, ki za novimi ne zaostajajo prav veliko. Morda na papirju, a v praksi so razlike zelo majhne.

Slovenci smo zadnje čase pridni na Kickstarterju, imamo več projektov, ki so iskali in dobili sredstva na ta način. Kar je bolj zanimivo, dva sta povezana s fotografijo in se na neki način celo dopolnjujeta. O fotoaparatih Ondu smo že pisali, tokrat je na vrsti svetlomer Lu.mu. Ki ni popolnoma klasičen svetlomer, saj je pravzaprav le dodatek za pametni telefon, ki ga vstavite v mikrofonski vtič in nato prek aplikacije sporoča osvetlitev v prostoru.

Praviloma vidimo fotoreporterje ovešene z zrcalnorefleksnimi fotoaparati, ki zmorejo deset posnetkov na sekundo ali več, ter nekaj objektivi, kateri vsak stane nekaj povprečnih slovenskih plač. Seveda, kar imajo fotoreporterji, je zagotovo prava stvar, a vprašanje, ki se postavlja, je, koliko je taka oprema zanimiva za ljubiteljskega uporabnika oziroma nekoga, ki mu fotografija predstavlja obstranski zaslužek. Je vredno kupovati vso to opremo, ki bo v celoti izkoriščena le nekajkrat letno, ali je morda bolje poiskati alternativne možnosti?