Vsak dan se v podjetju vi, vaši zaposleni in še kdo, ki pride mimo, ukvarjate s kopico dokumentov v takšni ali drugačni obliki. Pri večjih projektih pa se projektna skupina v množici dokumentov kaj hitro izgubi.

Na delovnem mestu ste verjetno omejeni s tistim, kar pač dobite na svoj zaslon. Doma pa je drugače. Marsikdo si ne more zamisliti, da bi imel doma iste slike kot v službi. Še manj pa isto delovno okolje.

Počitnice gredo h koncu, tudi za vse, ki nimate šoloobveznih otrok. Po poštenem dopustu pa seveda pridejo na vrsto obdelava, pregledovanje, razvrščanje in še kakšno delo, povezano s slikovnim materialom, ki ste ga naredili na dopustniških avanturah.

Tridimenzionalno sliko je na zaslonu težko prikazati. V ta namen lahko uporabite več zaslonov, saj s tem pridobite površino, pa še kaj drugega, vendar na omejeni delovni površini to ni vedno mogoče.

Še eden od svojevrstnih pregledovalnikov slikovnega gradiva je pred nami. Nič kaj takšnega, česar ne bi že videli, a vendarle drugačen in hiter.

»Kateri je najboljši? Katerega naj izberem?« nas pogosto sprašujejo bralci o protivirusnih programih, zato smo se odločili razjasniti nekaj pojmov in na kratko predstaviti nekaj priljubljenih rešitev, komercialnih in brezplačnih.

Z malimi, lahkimi pekači smo se že ukvarjali. Ugotovili smo, da mora velika in ošabna konkurenca nekaj storiti, saj jo enostavni programi, strogo namenjeni določenim opravilom, kot je peka na prenosne medije, zelo dohitevajo.

V poplavi najrazličnejših bolj ali manj uporabnih programov, se včasih najde tudi kak, ki je povsem odfrčal mimo ustaljenih tirnic. Vsi okenski programi v osnovi uporabljajo miško, na katero so se ljudje kar navadili, saj je postala nezamenljiv dodatek k vsakemu računalniku …

Na naši domači grudi ni posebnega spoštovanja do risane umetnosti. Dovolj je, da se ozrete po bližnji bolje založeni prodajalni časnikov in revij in kaj hitro boste to ugotovili tudi sami, brez ekspertnega znanja.

Vojna video formatov je v polnem razmahu. Vsi so najboljši, vsi so vsemogočni. Uporabnik pa se navadno izgubi v množici formatov, za katere je včasih že kar treba pogledati v splet, kaj sploh so.