Računalniki znajo marsikaj, vsega pa ne. In običajno ne znajo točno tega, kar potrebujemo. In zato obstajajo nekatera programska orodja, s katerimi je mogoče manjkajočo funkcionalnost dodati obstoječim programom ali pa napisati nove. A malo je takšnih, kot je AutoIt.

Sistem Windows ima sicer vgrajeno funkcijo zapisovanja na optične medije, vendar je večina uporabnikov nad njo obupala prvič, ko jo je preizkusila. In potem je sledil lov za čim boljšim. In CDBurnerXP je vsekakor nekaj, kar sodi v to kategorijo.

Programčkov, ki nadomeščajo tiste rumene lističe, na katere pišemo pomembne podatke in lepimo po zaslonu in policah, je v spletu na kupe. Poleg tega je ta funkcionalnost dodana tudi v Windows 7. Zakaj bi torej uporabljali nekaj tretjega?

To, da je mogoče v enem računalniku enakovredno imeti dva ali več operacijskih sistemov, je znano. Ideja je zelo dobrodošla, ko bi radi testirali nov operacijski sistem, starega pa pustili takšnega, kot je, ali pa imate kak program, ki deluje le v starem sistemu, vi pa delate z novim in lahko tako vseeno opravite svoje delo.

V prejšnji številki revije Moj mikro smo pisali o tem, da se je velim del razvojen ekipe OpenOffice.org odcepil od Oracla in razvoj paketa nadaljuje pod imenom LibreOffice. Ker so se iz vrst Document Foundation slišali zelo optimistični toni, smo preverili, kaj se dogaja oziroma kaj prinaša beta različica zbirke Open, pardon, LibreOffice 3.3.

Pred kratkim je na trg prišla nova različica programa Allplan, 2011, s katero je projektiranje še bolj optimirano in hitrejše. Pri novi različici je velik poudarek na hitrosti programa. Izboljšan je grafični vmesnik, ki v polni meri izkorišča zmožnosti sodobnih grafičnih kartic. Kot posledica je tudi pri večji količini podatkov regeneracija risbe hitrejša, izboljšana pa sta tudi grafika besedila in animacije ter prikaz skritih robov v realnem času.

Podjetje Arobas Music je po nekajletnem zatišju poslalo na trg šesto različico enega najboljših programov za delo s tablaturami in pisanjem glasbe, namenjenega kitaristom. Nova različica prinaša res veliko novega, predvsem na področju uporabniškega vmesnika, saj ta ni bil ravno nekaj, s čimer bi se snovalci programa lahko hvalili. Guitar Pro poznajo vsi, ki se malce resneje ukvarjajo s kitaro. Gre za program za zapisovanje glasbe, namenjen predvsem kitaristom, saj poleg običajnega notnega zapisa omogoča pisanje in seveda branje tudi tako imenovanih tablatur, ki jih je v spletu ogromno.

Dve leti sta naokrog od zadnje posodobitve programa ChessBase – od različice s številko 10. Pri ChessBaseu so pridno zbirali pripombe uporabnikov in pripravili novo različico pod zaporedno številko 11. Prinaša kar nekaj zanimivih novosti.

Adobe je s predstavitvijo družine izdelkov Acrobat X svoj bralnik poenostavil, ga bolje povezal s spletom, dodal možnosti komentarjev in ga celo pospešil. Bralnik datotek PDF je nekaj, kar je postalo samo po sebi umevno. Pravzaprav ga sploh ne opazimo kot nekaj posebnega, le dvakrat kliknemo datoteko PDF in preberemo, kaj je v njej. In prav je tako. Tega se zavedajo tudi pri Adobu, zato so svoj bralnik Reader prenovili tako, da je pravzaprav še manj opazen in še bolj sam po sebi umeven, hkrati pa mu dodali funkcije, ki smo jih uporabniki že dolgo želeli, a nikoli dobili.

Outlook že kar nekaj različic pozna možnost samodokončanja naslovov, kar pomeni, da Outlook, ko pri tvorjenju novega sporočila začnemo pisati naslov, sproti prikaže naslovnike, ki se ujemajo s tem, kar pišemo. Zadeva je več kot uporabna, težava pa je v tem, da teh podatkov ne moremo spreminjati in popravljati.