Ko v Wordu pišemo besedilo, v katero bi recimo radi vključili del iz drugega dokumenta ali spletne strani, lahko naletimo na težave. Postopek sam je dokaj preprost, saj moramo v dokumentu, iz katerega bi radi vsebino pobrali, to označiti in kopirati v odložišče, v ciljnem dokumentu pa izbrati lepljenje, vendar vse skupaj ne poteka brez težav. Privzeto Word namreč vsebino prilepi v obliki osnovnega, in ne ciljnega dokumenta. To pa pomeni, da pri kopiranju ohranja atribute besedila, kot so pisava velikost, barva in podobno, kar pa večinoma ni najpriročnejše. Ciljni dokument imamo namreč večinoma oblikovan drugače kot osnovni, zato bi nam najbolj ustrezalo, če bi lahko vsebino prilepili kot neoblikovano besedilo.

Ko smo v starejših različicah Worda hoteli v dokument vključiti sliko, smo jo morali prej bolj ali manj dokončno obdelati. V Wordu samem jo je bilo sicer mogoče zmanjševati, obrezovati in vrteti, a to je bilo bolj ali manj vse. To pa je pomenilo, da je bilo treba za različne umetniške učinke imeti vsaj še en program za obdelavo slik. No, nič več. Novejše različice namreč ponujajo skoraj vse, kar potrebujemo za to, da se nad sliko še malo umetniško izživimo, potem ko smo jo vključili v dokument.

V vsakem programu, ki ga uporabljamo, se najde kakšna funkcija, ki je ne uporabljamo, a bi jo lahko. Zakaj je tako, verjetno ne vemo niti sami. Čeprav jo poznamo, nam nekako ne pade na pamet, da bi izkoristili to, kar ponuja, lahko pa sploh ne vemo, da obstaja, ali pa je nismo opazili. Ena takšnih funkcij v urejevalnikih besedil je funkcija samopopravkov. Gre za funkcijo, ki samodejno popravlja tipkarske napake, ki se nam zgodijo. In te se zgodijo! Imate tudi vi kakšno besedo, ki je nikakor ne napišete prav v prvem poskusu? Jaz jih imam več. Ena je recimo »oziroma«, ki jo vedno najprej napišem »oziroam«.

Verjetno ste že spoznali bližnjice do posebnih elementov v Wordu. Če ne nalašč, pa po nesreči. Če ste na primer kdaj po nesreči ali namenoma pritisnili tri pomišljaje in pritisnili Enter ste ugotovili, da se je na zaslonu pojavila črta čez celo širino besedila, če pa ste napisal tri podčrtaje, se je pojavila podobna črta, le da debelejša. Trije zaporedni znaki, seveda ne vsi, so v Wordu znak za posebne znake ali učinke. In podobno kot velja za pomišljaje in podčrtaje, velja za kombinacijo pomišljajev, enačajev in znakov za manjše in večje, s katerimi je mogoče izdelati zanimive puščice.

V glave in noge dokumentov lahko vstavljamo številke strani, datum nastanka dokumenta, imena dokumentov in podobno, kar je znana praksa. Manj znano pa je, da lahko na primer v glavo ali nogo recimo vstavimo besedilo »se nadaljuje …« in s tem damo bralcu vedeti, da dokumenta še ni konec, ko pa je na zadnji strani, te oznake več ne bo.

Tokrat smo očitno bolj »hitrostno« naravnani. Pa si oglejmo, katere bližnjice lahko uporabimo za to, da bo oblikovanje besedila v Wordu kar najhitrejše in čim preprostejše. Spet je najbolje, če zadevo predstavimo v tabeli.

Pri urejanju besedil je možnost izbire dela besedila, nad katerim bomo izvedli neko operacijo, izredno pomembna zadeva. Tega se seveda zavedajo tudi pri Microsoftu, zato so v Word vključili celo vrsto načinov, kako izbrati želen del besedila. Pojem »cela vrsta« označuje vsaj petnajst načinov izbire, kar je res veliko. Toliko, da je videti celo preveč, saj si povprečen smrtnik vseh vsekakor ne bo zapomnil. Si bo pa tiste, ki jih do zdaj ni poznal, ugotavlja pa, da bi prišle prav. Da ne bomo vsakega načina na dolgo in široko opisovali, smo vse skupaj zbrali v tabeli.