Nemško zunanje ministerstvo je v zaćetku leta sporočilo, da kljub dolgoletnim dobrim izkušnjam z okoljem GNU/Linux preidejo nazaj na Microsoftova Okna in Pisarno. Ministrstvo je izdalo skopo pojasnilo, da Linux ni upravičil pričakovanih finančnih prihrankov, predvsem zaradi težav desktop uporabnikov. Polni odgovor na poslansko vprašanje opozicijskih SPD je na voljo šele zdaj, pripravili pa so ga v uradu komisarke vlade za IT, Cornelie Rogall-Grothe.

Konec januarja je ministrstvo za javno upravo izdalo dokument z naslovom »Študija uvajanja odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi«, v katerem je zapisan ambiciozen načrt, po katerem bo naša javna uprava do leta 2015 v delovnih postajah prešla na odprto kodo. Ali država tokrat misli resno ali pa gre spet za enega od dokumentov, ki so sami sebi namen, kot se je do zdaj že tolikokrat zgodilo? Je načrt sploh izvedljiv?

Nizozemsko računsko sodišče (Algemene Rekenkamer) je objavilo poročilo o finančnih posledicah uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. V njem ugotavljajo, da bi bili prihranki zaradi prehoda zanemarljivi.

22. februarja je Ministrstvo za javno upravo na svoji spletni strani objavilo študijo o uvajanju odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi, ki jo je opravilo podjetje Ipmit v sodelovanju s Centrom za odprto kodo Slovenije in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Slovensko podružnico Microsofta preseneča enostranski in skrivnostni pristop k izdelavi študije.

Kot navaja 9. primerjalno poročilo o e-upravi, bo odslej še več državljanov EU imelo dostop do spletnih javnih storitev. Dostopnost spletnih javnih storitev v EU se je v povprečju zvišala z 69 % leta 2009 na 82 % leta 2010. Večja dostopnost javnih storitev na spletu pomeni tudi manj stroškov za javno upravo ter manj birokracije za podjetja in državljane.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja. Bele lise so za potrebe tega javnega razpisa definirane kot območja, kjer ob času prijave na javni razpis širokopasovni priključki niso omogočeni, oziroma kot območja, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, četudi na tem območju že obstajajo posamezni širokopasovni priključki in kot območja, za katera je na dan objave javnega razpisa s strani operaterjev izkazan neobstoj komercialnega interesa.

Avgusta lani je minister za pravosodje izdal pravni akt »Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih«, ki definira, kako naj v bodoče poteka elektronska korespondenca v sodnih postopkih. Po mnenju ministrstva je to pomemben korak do večje učinkovitosti sodišč s pomočjo elektronskega poslovanja in tudi do trikrat nižjih administracijskih stroškov. Govor je o »24-urnem sodišču«, »učinkovitem sodstvu«, »hitrejšem odločanju«.