V primerjalnem poročilu so predstavljene države članice EU, ki so bile najbolj oziroma najmanj uspešne pri spletnem zagotavljanju dveh temeljnih javnih storitev, in sicer iskanja zaposlitve ter ustanavljanja podjetij. Čeprav se javne uprave v Evropi razvijajo v pravi smeri, je med posameznimi državami še vedno veliko neskladij. Tudi pri uvajanju elektronskih javnih naročil je mogoče še marsikaj izboljšati.
Več kot 80 % temeljnih javnih storitev dostopnih na spletu
Spletna dostopnost svežnja 20 temeljnih javnih storitev, kot so registracija avta, davčna napoved ali registracija novega podjetja, je leta 2010 v Evropi dosegla 82 %, kar je precej več kot leta 2009, ko je znašala 69 %. Najuspešnejše države so Avstrija, Irska, Italija, Malta, Portugalska in Švedska, popoln seznam zadevnih temeljnih storitev pa je na voljo na spletu. Precejšnje izboljšanje pri spletnem zagotavljanju javnih storitev so v preteklem letu dosegle Bolgarija, Italija in Latvija. Poročilo obenem ugotavlja, da so storitve za podjetja bolj izpopolnjene od tistih za državljane.
Kakovost storitev
Letošnje poročilo namenja glavno pozornost potrebam nezaposlenih državljanov in bodočih podjetnikov, pri čemer proučuje načine, kako javne uprave zmanjšujejo birokratske ovire in poenostavljajo celoten postopek javnih storitev, potrebnih za ustanovitev podjetja ali iskanje zaposlitve. Slednje se lahko izvaja prek spletnega portala ali samodejno; tako na primer novo ustanovljeno podjetje pri prijavi za davčno identifikacijsko številko avtomatično prejme tudi številko za DDV. Poročilo ugotavlja, da se v Avstriji, Estoniji, Združenem kraljestvu ter na Danskem, Švedskem in Irskem 55 % storitev, potrebnih za ustanovitev podjetja, zagotavlja prek namenskega portala ali samodejno. Vendar se trenutno le 46 % storitev, ki bi bile koristne za nezaposlene, zagotavlja prek namenskih portalov.
Elektronska javna naročila
Čeprav je že 70 % javnih uprav začelo uvajati elektronska javna naročila, je skupna razširjenost njihove uporabe, ki po najboljših ocenah znaša 5 % vseh javnih naročil, tako nizka, da ne omogoča pravih koristi. Če bi bila elektronska javna naročila bolj dostopna in razširjena, bi se stroški pri javnih naročilih zmanjšali celo do 30 %.
Manjše občine pomenijo manj spletnih storitev
Poročilo se prvič posveča tudi regionalni in lokalni razsežnosti e-uprave, pri čemer poudarja velike razlike po posameznih državah. Pri storitvah, ki se zagotavljajo predvsem na lokalni ravni, manjše občine v primerjavi z večjimi le okoli polovico storitev zagotavljajo tudi prek spleta. Če na primer manjši kraji na svojih spletnih straneh navajajo informacije o tem, kako pridobiti rojstni list, pa večja mesta na spletu ponujajo tudi natisljive obrazce. Razlog gre morda iskati v dejstvu, da javna uprava in državljani v manjših občinah raje izberejo neposredni stik oziroma druge tradicionalne oblike, ali pa so lahko manjše enote javne uprave zaradi strateških izzivov, financiranja in zmogljivosti tudi manj sposobne uvesti spletne javne storitve.
Evropska komisija bo še naprej spremljala razvoj spletnih javnih storitev v Evropi in bo prek akcijskega načrta za e-upravo sodelovala z javnimi upravami držav članic, da se izboljšajo in razširijo storitve, ki jih javne uprave ponujajo prek spleta.
