Bistvo storitev, kot je YouTube, je deljenje videoposnetkov s prijatelji in širnim svetom. Prvi del, torej prijatelji, niso težava, to, da pa lahko naše izdelke vidi ves svet, pa je lahko. Sicer je res, da če želimo biti popolnoma anonimni, potem je bolje, če internet sploh ukinemo, a takšna skrajnost tudi ni potrebna. Je pa vsekakor dobro, če smo pri deljenju osebnih podatkov, kamor sodijo tudi takšni in drugačni filmčki, nekoliko previdni in selektivni. Kako torej v YouTubu biti previden in selektiven? Tako, da dostop do objavljenih filmčkov omejimo na točno določene ljudi. To YouTube namreč omogoča. Pri tem pa se nam utrne še ena ideja – zakaj dostopa ne bi dovolili nikomur, razen nam samim, in YouTube uporabili kot medij za shranjevanje varnostnih kopij posnetkov. Tudi to bi šlo. A lepo po vrsti.

Ko se v Windows začnejo pojavljati težave, pogosto zaženemo Upravitelja opravil (Task Manager), da ugotovimo, kateri program ali proces se ne odziva, da ga lahko prekinemo. V tem programu, ki je del Windows že od različice 95, je na voljo precej informacij o tem, kaj je trenutno zagnano. Pa ne le kar zadeva programe, našteti so tudi proces, ki se izvajajo. Težava pa je v tem, da je veliko teh procesov za navadnega smrtnika, pa tudi za zmernega poznavalca sistemov Windows, dokaj nerazumljivih. In eden najbolj nerazumljivih je tisti z imenom SVCHOST. Ker pa se pod njim skrivajo zanimive zadeve, se mu bomo malce podrobneje posvetili.

Se spomnite ukaza about:config iz Firefoxa? Ta je omogočal dostop do neke vrste »registra« oziroma zahtevnejših nastavitev brskalnika. No, pri Chromu je zadeva podobna. Obstaja nekaj ukazov, ki se začnejo z »about« in nam lahko postrežejo z zanimivimi stvarmi.

Google Chrome tako kot nekateri drugi brskalniki pozna poseben način brskanja, pri katerem je mogoče izključiti beleženje nekaterih zadev, ki si jih ob običajnem sprehajanju po spletu brskalnik samodejno zapomni. Pri tem predvsem mislimo na piškotke in pa zgodovino brskanja. Tega načina brskanja se je sicer prijel nagajiv vzdevek »pornografski način«, vendar so ga pri Googlu raje poimenovali inkognito, v slovenski različici pa način brez beleženja zgodovine. Pri načinu je sicer res to, da ne pušča ostankov, in tisti, ki sedejo za brskalnik za nami, ne bodo vedeli, da smo brskali po žgečkljivih straneh, tudi če prebrskajo zgodovino, vendar je zadeva uporabna na več področjih, kjer se zahteva večja varnost. Recimo pri spletnem bančništvu.

V prejšnjih različicah Firefoxa smo lahko v primeru, ko smo na neki spletni strani hoteli najti kakšno besedilo, to kar začeli pisati in program je sam ugotovil, da gre za iskanje, in začel označevati to, kar je našel. Kdor se je tega navadil, bo v novi različici malce razočaran. Funkcije namreč v takšni obliki več ni. Težava je namreč bila, da včasih ni bilo jasno, ali po spletni strani iščemo ali pa hočemo izpolniti kak obrazec na njej in po saj veste katerem zakonu je bilo vedno tako, da ko smo hoteli vpisati geslo ali kaj podobnega, se je sprožilo iskanje, ko pa smo želeli iskati, smo v bistvu vpisovali neumnosti v kak spletni obrazec.

Tipka Windows, tisti, ki ga najdete med levima tipkama Ctrl in Alt, je na tipkovnicah prisoten že kar nekaj časa, a ga resnično uporabljajo le redki. In to neupravičeno. Preko te lahko namreč dokaj hitro pridemo do nekaterih funkcij, ki bi sicer od nas zahtevale sprehajanje po menijih ali iskanje med ikonami. V tabeli si lahko ogledate nekatere najzanimivejše kombinacije tipk, v katerih je tipka Windows glavni akter.