Sistem Windows je narejen tako, da v Raziskovalcu običajno pomnilniške medije prikaže tako, da najprej napiše njihovo ime, nato pa še oznako oziroma črko pogona.

Verjetno delite moje mnenje, da je ena najbolj zoprnih stvari pri delu z datotekami znotraj Windows tvorjenje nove mape. Kakor koli obrnete, je to opravilo zoprno. Še najlažje jo naredimo tako, da na mestu, kjer bi radi mapo kliknemo z desno tipko in izberemo Novo/Mapa. In kljub temu, da gre za precej pogosto opravilo, nam Microsoft v nobeni različici Windows od 95 naprej, ni dal na primer gumba za to. Zakaj? Že vedo, zakaj…

Tehnologija gre naprej in na trgu je moč dobiti že ključke USB, na katere je mogoče shraniti tudi 8 GB. To je sicer lepo in prav, a ka, ko na tak ključek ne moremo shraniti na primer ISO-slike DVD-ja, čeprav ta zaseda le slabih 4,5 GB. Zakaj?

Ena od lastnosti sistema Windows je tudi ta, da je mogoče podatke prenašati iz enega programa v drugega prek odložišča. Največkrat tako, da v enem programu označimo želene podatke, izberemo Urejanje/Kopiraj, se prestavimo v drug program in v njem izberemo Urejanje/Prilepi. To je sicer zelo dobrodošlo, lepo in koristno, a vedno ne prav praktično. Še zlasti v primeru, ko prenašamo vsebino elektronske pošte, spletne strani, dokumente PDF ali kaj podobnega, v Word. Tam se stvari dostikrat zapletejo, saj Word iz osnovnega dokumenta »potegne« ne le vsebino, ampak tudi oblikovanje. In tega se je pogosto težko rešiti. Sicer med posebnim lepljenjem obstaja možnost uvoza kot navadno besedilo, a ta vedno ne deluje tako, kot bi si želeli, poleg tega pa je pot do nje dokaj zamudna.

Včasih se nam zgodi, da bi radi zbrisali vsebino mape in njenih podmap, a obdržali strukturo map enako, kot je bila. Imamo na primer mapo Slike, v njej pa mape Original, Kopija, Povečano, Zmanjšano in še kakšno. V vsaki od teh map imamo datoteke, ki bi jih radi zbrisali. Ker bi radi, da ostanejo mape takšne, kot so, moramo vsako posebej odpreti in izbrisati vsebino.

Gotovo se vam je že zgodilo, da ste hoteli komu poslati fotografije, pa ste naleteli na težavo. Ta je v tem, da sodobni fotoaparati naredijo fotografije, velike tudi dva megabajta in več. To je, kar zadeva kakovost in možnost obdelave sicer zelo dobro, za pošiljanje po elektronski pošti pa ne najbolj. In to iz dveh razlogov.

Zadnje čase postajajo geografske koordinate čedalje pomembnejša zadeva. Ne le, da ima vse več ljudi takšne ali drugačne navigacijske naprave, geografske koordinate uporabljajo tudi različne spletne storitve. Tako lahko z njimi na primer krmilimo dogajanje v Google Earthu ali pa dodamo geografske reference fotografijam, kot je to pri storitvi Flickr. A za to potrebujemo podatke v različnih oblikah oziroma formatih.

Saj veste, zaupati je dobro, nadzirati še bolje. Pregovor, ki vsekakor drži. A drži tudi pregovor, da so pravila za to, da se kršijo. Četudi se bomo z otrokom še tako zatrdno dogovorili, katerih stvari na spletu ne bo počel in da bodo nekatere dejavnosti omejene na določene ure, to še ne pomeni, da bo to res. Mladi nadebudnež ali nadebudnica bosta poskušala najti način, kako ta pravila vsaj malce omiliti, če jih že ignorirati ni mogoče.

Ko v Thunderbirdu odgovarjamo na pošto, nam program na vrhu sporočila napiše Pošiljatelj pravi, kjer je namesto Pošiljatelj ime tistega, ki nam je pošto poslal. To je sicer lepo, da bi pa bilo ne vem kako koristno pa ravno ne.

Slovenija je svetovni rekorder po odstotku ljudi, ki uporablja Firefox. In če ga že uporabljamo, je dobro, da ga uporabljamo učinkovito. Eden od trikov, kako povečati učinkovitost je tudi dodajanje ključnih besed zaznamkom in s tem pospešiti dostop do priljubljenih spletnih povezav. Ključna beseda zaznamka ima v Firefoxu prav poseben pomen. Če zaznamku oziroma bližnjici dodamo ključno besedo, jo lahko prikličemo kar s to ključno besedo.