Podjetja so postavljena pred dejstvo, da vse več zaposlenih prinaša svoje mobilne naprave v podjetje in jih tudi uporablja v službene namene. Sodobna podjetja spremembo sprejemajo, spodbujajo in obračajo v svojo korist, tako da nekateri celo namenjajo zaposlenim določeno vsoto sredstev, s katero skoraj prosto razpolagajo za nakup (mobilnih) računalniških naprav.

Ne moremo zanemariti postopka nadgrajevanja vsega, kar spominja na Javo, kjer v postopku namestitveni čarovnik še vedno prevzeto (obkljukani sta obe možnosti) predlaga namestitev »smeti«, ki se imenuje Ask. Ko je ta enkrat gor, imate nekaj težav, da se je znebite. Sicer pa si lahko članek o tej problematiki preberete na http://tinyurl.com/n7ntt6j.

Tudi če smo še tako previdni, so na pametnem telefonu ali tabličnem računalniku pomembni podatki. V skrbeh smo, če jih zaradi okvare naprave izgubimo, srh pa nas spreleti, ko pomislimo na to, da bi jih lahko videl serviser. Ničesar od tega si ne želimo, pa čeprav vam bodo na vseh servisih zagotavljali, da so njihovi delavci profesionalni in podatkov ne pregledujejo. Kaj lahko storimo sami, da zmanjšamo potencialno škodo?

Presenetilo nas je, kako razširjena je pri nas pri mobilnih operaterjih osovražena aplikacija Viber, ki omogoča brezplačna SMS- in MMS-sporočila ter telefonske pogovore. Oboje preusmeri v internet, in ko je uporabnik v internet priključen prek zastonj omrežij Wi-Fi, mu operater komunikacije ne more zaračunati.

Ste kupili nov računalnik? Bi radi imeli na prenosniku enake programe in nastavitve kot na namiznem? Če je vaš odgovor pritrdilen, potem vas čaka »velika selitev«. Vsak, ki je kdaj na novo usposabljal računalnik, ve, da je to lahko dolg, neprijeten in nadležen proces. Nekdo se je enkrat slikovito izrazil in proces opisal kot nekaj, kar je podobno celodnevnemu čiščenju zobnega kamna pri zobozdravniku. Posebej boli sicer ne, je pa nadvse nadležno. Zato je še kako dobro, če si lahko prenašanje vsebine iz enega računalnika v drugega kako olajšamo. Zbrali smo nekaj nasvetov.

Le kdo ne pozna humorja in komedijantov iz skupine Monty Python? V skeču iz leta 1970 želita dva obiskovalca naročiti zajtrk in čisto vsaka stvar z menija vsebuje »spam« – v prevodu mesni narezek, še bolje znan po južnoslovanskem izrazu »mesni doručak«. Tudi po dolgotrajnem prigovarjanju z natakarico ugotovita, da nikakor ni mogoče naročiti obroka brez spama. Ne glede na to, kaj naročita, se spamu ne moreta izogniti.