Kaj je QR-koda in čemu je namenjena, smo obdelali v aprilski številki revije. Še vedno pa je ostalo nekaj zanimivosti o tem vse bolj razširjenem orodju, ki ga zadnje čase najdemo tudi tam, kjer bi najmanj pričakovali. Če je uporaba QR-kode pri nas dolgo šepala, je zadnje čase vse bolj prisotna. Še vedno je morda nekoliko manj podjetij, ki so spoznala prednosti takšnega medija, je pa zanimivo videti, da so se ga lotili tudi manjši podjetniki, in to do te mere, da najdemo QR-kode na reklamah, ki jih recimo lokalni vodovodar lepi po vhodih blokov in si tako poskuša povečati krog strank.

Internet nas zasipa z različnimi tipi sporazumevanja in orodji, ki so na tržišču vredna milijarde dolarjev. Napihnjenih, a vendarle. Kaj pa stara dobra e-pošta? Glede poslovnega sporazumevanja še vedno ostaja na prvem mestu. Pridobili smo sicer dostopnost od vsepovsod, z vseh mogočih naprav, integracijo s CRM, mobilno telefonijo in podobno, toda način uporabe ostaja isti. No, nekaj pa se bo, kot kaže, le spremenilo. V prihajajočem obdobju se bo vsa pošta preselila v oblak. Zakaj? Berite dalje.

Izdelavo kode QR seveda začnemo z zamislijo, kaj želimo pretvoriti v takšno obliko in kje bomo to uporabili. Ko je snovanje končano, je treba le še obiskati primerno spletno stran, s pomočjo katere bo mogoče izdelati kodo QR. Ena takih je že omenjena http://goqr.me.
Prva izbira je izbira lističa z vrsto vsebine. Pod vnosnim poljem boste lahko prebrali namige o tem, koliko znakov lahko uporabite, ali pa nasvete o uporabi krajših spletnih naslovov. Uporaba tega dela je preprosta.

Za branje kode QR je potreben ustrezen program za vaš telefon. Za telefone s sistemom Android ga najdete v Android Marketu oziroma v storitvi Google Play, kot se po novem imenuje.

Koda QR (Quick Response), hitro odzivna koda, 2D-koda, kurja koda, čudni kvadratki in še kaj slišimo kot ime ali opis tega dokaj novega načina »komuniciranja«, pri čemer mlajši vedo vsaj, čemu služi, večina ljudi pa se v zadregi popraska za uhljem in skomigne z rameni, ko vidi čudne zadeve, ki krasijo plakate, zloženke, prospekte in še kaj.

Najpočasnejša komponenta v računalnikih so trdi diski. Trdi diski so še zadnji ostanek mehanskih naprav. Prišel je čas, ko je zamenjava magnetno-mehanskega trdega diska s trdim diskom, ki temelji na bliskovnem pomnilniku oz. čipih, cenovno dostopna vsakomur. Poglejmo, kako narediti preskok in kakšne razlike lahko pričakujemo v praksi.

Računalništvo v oblaku počasi, a zanesljivo, prevzema vajeti v svoje roke. Tisto, o čemer se nam je pred leti le sanjalo, je danes realnost. Storitve v oblaku prihajajo in predvsem uporabnikom prinašajo veliko koristi. Žal pa hkrati z dobrimi stvarmi prihajajo tudi potencialno slabe, kot smo seveda tudi že navajeni pri današnjih naprednih rešitvah.

Socialna omrežja, družbena omrežja, družabna omrežja? Zdi se, da imamo nekaj težav s prevodom ameriškega pojmovanja »social networks«. Kaj pa o tem pravi strokovnjak na področju teh omrežij Matej Špehar?