Office365.si
Trži Microsoft neposredno prek partnerjev. Na voljo imajo več vrst paketov – od takih za mala podjetja do Enterprise različic z možnostjo najema celotne Office pisarne.

Simobil.si
Eden glavnih ponudnikov mobilne telefonije v Sloveniji. V zadnjem času so začeli ponujati tako imenovano Popolno pisarno. E-pošta v oblaku je le ena od mnogih storitev v oblaku, ki jih tržijo. Ponujajo tako Google kot Microsoft rešitve za e-pošto.

Flipit.si
Flipit.si je blagovna znamka podjetja Virtu, ki je član skupine NIL. V osnovi ne ponujajo poštnih predalov, ampak tržijo znamko Flipit.si – virtualna namizja, in sicer tako v Sloveniji kot po svetu. Kljub temu so bili tako dobri, da so nam poslali ponudbo izključno za najem poštnih predalov. Poleg tega so popestrili ponudbo z nečim, kar ni Microsoft ali Google. V nasprotju z ostalimi ponudniki namreč ponujajo Zimbro, ki se je v zadnjih letih precej uveljavila.

Avtenta.si
O podjetju ni treba izgubljati besed. Je eno vodilnih IT-podjetjih v Sloveniji in član skupine Telekom. Tržijo široko ponudbo storitev v oblaku v svojih podatkovnih centrih v Ljubljani in Mariboru. Do oddaje članka niso poslali odgovora na povpraševanje.

Mejl.si
Mejl.si je blagovna znamka podjetja BalkanCloud, ki trži poštne predale podjetja Intermedia. Tako kot pri Googlu in Microsoftu vaša pošta ne bo shranjena na slovenskih tleh, bo pa gotovo na varnem, in sicer v Savisovem podatkovnem centru v Londonu, ki je vodilni ponudnik IaaS storitev na svetu po Gartnerju za leto 2011.

Kakor koli obračamo številke, prej ali slej pridemo do ugotovitve, da so ponudniki storitev, ki nam dajejo pošto v najem na svoji lastni, 'slovenski' infrastrukturi neprimerno dražji od tuje konkurence, čeprav govorimo o tako imenovanih oblačnih storitvah. Razen Google Appsa so vsi ostali ponudniki iz Evropske unije. Ti svoje storitve tržijo že vsaj desetletje več kot slovenska podjetja, ki so se tega zares lotila v zadnjih letih. Kje je torej zanka? Draga infrastruktura in ljudje, ki z njo upravljajo? Neprilagojen tržni model? To sta vsekakor pomembna dejavnika pri ceni. 'Pravi' podatkovni centri, primerni za trženje računalništva v oblaku, so v Evropi na Irskem in v Angliji. V zadnjem času so se pojavili tudi na celini, in sicer v Frankfurtu in Amsterdamu. Mrežni mojstri bodo vedeli, zakaj. Tam so namreč zbrana največja mrežna vozlišča v Evropi. Kaj torej sledi? Se vlaganje v lastno infrastrukturo in gradnjo lokalnih podatkovnih centrov sploh izplača? Vsekakor se nekaj te infrastrukture potrebuje, če ne drugega, zaradi predpisov posameznih držav. Dejstvo pa je, da je računalništvo v oblaku klasičnemu IT-modelu, ki smo ga vajeni zadnjih petnajst let, zabilo zadnji žebelj v krsto. Gospodarska kriza bo dodatno pripomogla k temu, da se bomo raje odločali za mesečni najem, vendar naj ta ne postane dežurni krivec za nastale razmere. Do pojava računalništva v oblaku je prišlo zaradi tehnološkega razvoja (ne pa krize) in je v polnem razcvetu. Podobno bi lahko rekli tudi za gospodarsko krizo. Poti nazaj pa ni več. Če pogledamo z drugega zornega kota in malce parafraziramo, se vračamo tja, od koder smo prišli. Na začetek računalništva. Izjava IBM-a izpred sedemdesetih let, da bo na svetu dovolj zgolj pet računalnikov, utegne postati resnica, a s to razliko, da bo besedo računalnik zamenjal oblak. Dovolj bo pet oblakov, da pokrijemo potrebe celotnega človeštva. A ne držite me za besedo.

Moj mikro, maj 2012 | Matjaž Antloga |