
Pred časom smo tudi v Mojem mikru spraševali slovenske delodajalce, ali tudi oni preverjajo spletno delovanje kandidatov za delovno mesto in smo bili malce presenečeni, ker so bili odgovori negativni (http://www.mojmikro.si/v_srediscu/razkritje/je_res_vse_kot_na_dlani). Kot kaže, smo bili v razmišljanju o tem, da je dejavnost posameznika na spletu dober bazen podatkov za oblikovanje njegovega osebnostnega profila, nekoliko pred časom. Danes je vse več opozoril, da naj ljudje pazijo, kaj počnejo na spletu, kajti če ne takoj, bodo pa lahko čez deset ali več let, ko bodo razmišljali drugače in bodo začeli graditi kariero, zaradi svojih preteklih dejanj hendikepirani.
Da vse to ne bi bilo dovolj, se pojavlja še ena nevarnost. Znano je, da telekomunikacijska (in nekatera storitvena) podjetja hranijo podatke o uporabi storitev svojih naročnikov, pri čemer jim zakon nalaga, da te podatke po določen času naredijo anonimne (iz njih umaknejo osebne podatke). Anonimiziranje podatkov, kot ta postopek tudi imenujejo, pa se vse bolj izkazuje kot ne najbolj zanesljiv. S podrobno analizo podatkov, ki ostanejo in z navzkrižno primerjavo med podobnimi bazami oziroma s podatki iz spleta, obstaja dokaj velika verjetnost ponovne identifikacije posameznika. Lahko je dovolj že poštna številka, dan rojstva in spol! Ker v svetu podjetja »anonimne« baze rada prodajajo oglaševalcem, raziskovalcem in vladnim agencijam, je to še toliko bolj alarmantno, saj lahko z navzkrižnim preverjanjem ugotovijo točno identiteto oseb!
Zadnjo iz vrste raziskav, ki potrjujejo to tezo, je objavil Paul Ohm. V njen ugotavlja, da raziskovalci z vedno večjo natančnostjo de-anonimizirajo podatke, kar spravlja uporabnike v zelo nehvaležen položaj, saj smo prišli v razvoju tehnologije tako daleč, da lahko z dovolj natančnim prekopavanjem podatkov hitro pridemo do podatkov ne samo določene osebe, ampak tudi vaše družine in njenih skrivnosti. Ker večina zakonodaje zaostaja za resničnim svetom, takšno »rudarjenje« ni kaznivo, saj zakonodaja načeloma predvideva samo zakrivanje osebnih podatkov.
Povezava na raziskavo:
http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1450006
