V trdnih kovinah so atomi razporejeni v visoko simetrični in urejeni kristalni mreži, medtem ko so v kovinskem steklu oziroma amorfnih kovinah naključno razporejeni. Tako kot so silicijevi in kisikovi atomi v steklu razporejeni neurejeno, so tudi v amorfnih kovinah (Liquidmetal je pač eno izmed komercialnih imen zanje). Kovine pri ohlajanju iz tekoče v trdno fazo kristalizirajo, zato se je treba za dosego amorfne strukture posebej potruditi; pomaga tudi, če imamo opraviti z zlitino in ne z eno samo kovino. Možnosti je več, med njimi pa je izredno hitro ohlajanje (več milijonov stopinj na sekundo) najpogostejša.

Turing Phone bo imel ohišje iz zlitine s komercialnim imenom Liquidmorphium. Točna sestava ni znana, vsebuje pa cirkonij, baker, aluminij, nikelj in srebro. Ima odlično natezno trdnost in trdoto ter dobro prenaša udarce. Telefon bo imel tudi certifikat IPx8, torej vodoodpornost do globine 10 metrov. V praksi to pomeni, da naj bi bil telefon navzven trden in neuničljiv, njegovo ohišje pa naj bi vseeno absorbiralo udarce ter zavarovalo komponente v notranjosti. (Ohišja, ki se popolnoma nič ne deformira, seveda ni težko narediti, a v tem primeru se vse sile prenesejo v notranjost, kar uniči komponente.)

Strojna oprema pa je taka: 5,5-palčni zaslon, zaslon z ločljivostjo 1920 x 1080, kameri s 13 milijoni točk in osmimi milijoni točk, 3 GB pomnilnika, baterija s kapaciteto 3000 mAh. Operacijski sistem bo Android 5.1 Lollipo, obljubljajo pa tudi šifriranje v vseh fazah komunikacije (end-to-end), čeprav podrobnosti, kako bodo to izpeljali, še niso jasne. Telefon ne bo poceni. Verzija s 16 GB prostora bo stala 610 dolarjev, 64-GB verzija 740 dolarjev in še dvakrat prostornejša 870 dolarjev.

SloTech