Fantje pri Phoronixu so se na kratko posvetili porabi računalnika v primeru uporabe enega ali drugega sistema. Rezultati, bolj ali manj nepresenetljivo, govorijo v prid izdelku iz Redmonda, saj so se tokrat omejili le na 2 računalniška sistema, netbook in običajen prenosnik.

Ni skrivnost, da Linux še nima tako naprednega sistema za delo z baterijo prenosnika, vsaj ne v primeru tovarniških nastavitev. Vseeno pa je Windows 7 strojno bolj zahteven, zaradi česar v primerjavi z Windows XP praktično vedno doživi udarec pri avtonomiji. Prenosnika sta bila Asusov Eee PC 1201N z dvojedrnim Atomom 330 in platformo ION ter Lenovov Thinkpad T61 s procesorjem Core 2 Duo T9300 in nVidiino grafično kartico Quadro NVS 140M.

Prva primerjava je potekala s popolnoma tovarniškimi nastavitvami, nato pa še z nameščenimi (zaprtimi) gonilniki, ki so delo nVidie in imajo mnogo boljši nadzor nad porabo grafičnega čipa. V primeru 64-bitnih Windows 7 Professional je šlo za izdajo 197.16 za prenosnike, v primeru 64-bitnega Ubuntu 10.04 pa za nVidiin gonilnik 195.36.15. Netbook je z obema različicama gonilnika v primeru uporabe Linuxa imel okrog 60% višjo porabo - 25 W proti 39 W s tovarniškimi nastavitvami ter 20 W proti 33 W z nVidiinimi gonilniki.

Razlika je bila mnogo manjša v primeru Thinkpada (še vedno je bil Windows 7 obakrat varčnejši), saj je znašala 28 W proti 32 W v primeru gonilnika, ki je prišel z operacijskim sistemom, oz. 24 W proti 25 W v primeru naknadne namestitve nVidiinih gonilnikov. Kot vidimo v zadnjem primeru razlike praktično ni. Slednjo zlahka pripišemo merski napaki merilcu porabe na električni vtičnici, s katerim so bili pridobljeni rezultati.

Kateri je hitrejši

Na šestih različnih sistemih so pognali lastno zbirko 55 testov, kjer vsak teče trikrat za večjo natančnost. Na vsakem računalniku je bilo tako izvedeno kar 330 testov, 165 v Windows 7, 165 pa v Ubuntu 10.04. Oba izmed sistemov sta bila sveže nameščena na vsakem računalniku, testi pa so tekli pri tovarniških nastavitvah operacijskega sistema.

Operacijska sistema sta si zelo blizu, a Ubuntu večinoma pokopljejo slabši gonilniki. Sploh obupno se pri tem izkaže Intel, katerega odprtokodni gonilniki so močno pod nivojem različice za Windows. Podobno velja tudi za odprtokodne gonilnike AMD-ja in nVidie, ki v tem primeru doživita še dodaten udarec na zmogljivosti v primerjavi s svojimi zaprtimi gonilniki.

vir: SloTech