Ker je HD-televizor naprava, ki sama zase ne ponuja vsega užitka, bo bistvenega pomena povezovanje z okoliškimi digitalnimi napravami, za kar velja posvetiti pozornost številu in vrsti priključkov. Obvezen je seveda HDMI – več ko jih je, bolje je, in danes že vsi podpirajo obvezni HDCP. Poleg tega lahko izbiramo še med analognimi činč priklopi (komponentni) za združljivost s starejšimi napravami – YPbPr, S-video in priključek kompozitnim. Nekateri televizorji za združljivost z najstarejšimi napravami ponujajo še po en SCART, za priklop računalnikov pa pogosto najdemo še priključek D-sub VGA in bolje DVI ali na najnovejših primerih celo vrata DisplayPort. Prav od slednjih si obetamo največ v prihodnjih letih, saj ponujajo več pasovne širine in zunajpasovnih informacij kot HDMI in DVI skupaj.