Razlogov zakaj so se v svetu, nato pa tudi pri nas, odločili za tako drastično spremembo načina oddajanja televizijska signala prek »zraka« je več. Televizijske hiše uporabljajo digitalno tehniko produkcije (snemanje, montaža), zato je faza pretvorbe »vsebine« v analogno obliko le zato, da jo lahko prenašajo prek obstoječe mreže, odveč! Analogna mreža ne omogoča »hkratnega« prenosa enega in istega programa v različnih ločljivosti. Digitalna mreža to omogoča, uporabnik pa sprejema tistega, ki je najbolj primeren glede na zmogljivosti televizijskega sprejemnika, ki ga uporablja (SDTV, HDTV). Prednost digitalnega oddajanja za televizijske hiše je tudi v tem, da lahko gledalcem ponudijo boljšo kakovost - poleg višje ločljivosti slike tudi boljši zvok.

Digitalna način prenosa bolje izkorišča radijske frekvence, kar v praksi pomeni, da prek določene pasovne širine lahko prenesejo več programov. Na frekvenci, ki se pri analognem oddajanju uporablja za en televizijski program, je možno v digitalni tehniki oddajati več programov (v Sloveniji osem). S tem se določene frekvence sprostijo in jih je moč uporabiti v druge namene. V Evropi, ki digitalizacijo spodbuja tudi zaradi tega razloga, bodo sproščene frekvence najverjetneje uporabili za hitri mobilni dostop do interneta.

Prednosti za uporabnika pa sta višja ločljivost slike, kar pomeni, da bomo končno lahko izkoristili vse prednosti ploskih zaslonov, ter boljši (prostorski) zvok.