EU v inovativnosti ni uspelo zmanjšati zaostanka za glavnima konkurentoma, ZDA in Japonsko. Čeprav razvoj v večini držav članic kljub gospodarski krizi veliko obeta, napredek ni dovolj hiter. EU sicer še vedno močno vodi pred gospodarstvi v vzponu, kot sta Indija in Rusija, vendar Brazilija nenehno napreduje, svoj zaostanek pa hitro zmanjšuje tudi Kitajska. V EU ima najboljše rezultate Švedska, sledijo ji Danska, Finska in Nemčija. Naslednjo skupino po vrsti sestavljajo Združeno kraljestvo, Belgija, Avstrija, Irska, Luksemburg, Francija, Ciper, Slovenija in Estonija. To so nekatere od glavnih ugotovitev iz pregleda uspešnosti Unije inovacij za leto 2010, ki ga je objavila Evropska komisija.

Evropska komisija je objavila študijo, iz katere je razvidno, da lahko kar 84 % staršev z večino preizkušene programske opreme blokira dostop do določenih spletnih strani, da pa so manj uspešni pri filtriranju vsebin t. i. spleta 2.0, npr. strani za družbeno mreženje in spletnih dnevnikov. Poleg tega je na trgu samo nekaj proizvodov, ki filtrirajo spletno vsebino, do katere se dostopa z mobilnimi telefoni ali igralnimi konzolami, čeprav ima v Evropi prek njih dostop do interneta že vsak četrti otrok. Hkrati iz raziskave „EUKidsOnline“, ki je bila prav tako financirana v okviru evropskega programa za varnejši internet, izhaja, da samo četrtina evropskih staršev uporablja nadzorno programsko opremo, s katero spremljajo ravnanje svojih otrok na spletu, mu sledijo in ga filtrirajo. Te raziskave se objavijo zato, da se poveča ozaveščenost o pomembnosti zaščite otrok pred določenimi internetnimi vsebinami ter da znajo starši objektivno presoditi, katera programska oprema za starševski nadzor je najučinkovitejša.

Poročilo posvetovalnega odbora na visoki ravni, tako imenovanega odbora modrecev, o digitalizaciji evropske kulturne dediščine, poziva države članice EU, naj pospešijo svoja prizadevanja za prenos zbirk, ki jih hranijo v knjižnicah, arhivih in muzejih, na splet. Poudarja prednosti lažje dostopnosti evropske kulture in znanja. Prav tako poudarja možne gospodarske koristi digitalizacije, vključno prek javno-zasebnega partnerstva, za razvoj inovativnih storitev v sektorjih, kot so turizem, raziskave in izobraževanje.

Evropska komisija je sprejela pobudo, s katero želi javne uprave po vsej EU spodbuditi, da čim bolj izkoristijo družbeni in gospodarski potencial informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Cilj sporočila Komisije z naslovom „Za interoperabilnost evropskih javnih storitev“ je oblikovanje skupnega pristopa za javne uprave držav članic, s čimer bi državljanom in podjetjem pomagali v celoti izkoristiti prednosti enotnega trga EU.