V raziskavi je bilo analiziranih 26 orodij za starševski nadzor osebnih računalnikov, tri za nadzor igralnih konzol in dve za nadzor mobilnih telefonov. Iz študije izhaja, da obstoječa programska oprema sicer dobro filtrira spletne vsebine za odrasle, da pa še vedno obstaja 20-odstotna verjetnost, da bodo strani z neprimernimi vsebinami za otroke, zlasti tiste, ki spodbujajo otroke k samopoškodbam (anoreksiji, samomoru in samopohabljanju), kljub filtrom še naprej dostopne. Obenem blokirajo tudi strani z vsebinami, ki so namenjene zlasti otrokom. Le nekaj orodij filtrira vsebine spleta 2.0 (npr. strani za družbeno mreženje, forume in spletne dnevnike), blokira takojšnje sporočanje in protokole klepetalnic ter filtrira sezname kontaktnih oseb.
Spletnih vsebin ne filtrirajo vsi proizvodi, ki so trenutno na trgu za starševski nadzor pametnih telefonov in igralnih konzol, čeprav ima 31 % evropskih otrok dostop do interneta prek mobilnih telefonov in 26 % prek igralnih konzol. Najpogostejši jezik pri orodjih za starševski nadzor je angleščina, izbira pri drugih jezikih je manjša.
Samo četrtina staršev uporablja orodja za starševski nadzor
Iz raziskave „EUKidsOnline“ je razvidno, da komaj četrtina staršev blokira ali filtrira spletne strani (28 %) oziroma sledi spletnim stranem, ki jih obiščejo njihovi otroci (24 %). Med državami članicami še vedno obstaja velike razlike – od 54 % v Združenem kraljestvu do 9 % v Romuniji.
Poleg orodij za starševski nadzor je 70 % vprašanih staršev menilo, da se s svojimi otroki pogovarjajo o tem, kaj ti počnejo na internetu. 58 % staršev je navedlo, da ostanejo blizu svojih otrok, kadar ti uporabljajo internet. Več kot polovica staršev je samoiniciativnih, saj sama predlaga otrokom, kako naj se obnašajo na spletu do drugih (56 %), ter se z njimi pogovarja o stvareh, ki bi jih lahko težile (52 %).
