Pregled uspešnosti za leto 2010 temelji na 25 kazalnikih raziskav in inovacij ter zajema 27 držav članic EU ter Hrvaško, Srbijo, Turčijo, Islandijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Norveško in Švico. Kazalniki so razdeljeni v tri glavne kategorije:

• „potencial“: temeljni gradniki, ki omogočajo inovacije (človeški viri, financiranje in pomoč ter odprti, odlični in atraktivni raziskovalni sistemi);
• „dejavnosti podjetij“: kazalniki, ki kažejo, kako inovativna so evropska podjetja (naložbe podjetij, povezave in podjetništvo, intelektualni kapital); ter
• „izkupiček“: kazalniki, ki kažejo, kakšne so prednosti za gospodarstvo kot celoto (inovatorji, gospodarski učinki).

Primerjava kazalnikov za EU-27, ZDA in Japonsko kaže, da EU-27 v inovativnosti ni uspelo zmanjšati zaostanka za glavnima konkurentoma.
Največja vrzel je v kategoriji „dejavnosti podjetij“, kjer EU-27 zaostaja v javno-zasebnih soobjavah, izdatkih podjetij za R&R ter, v primerjavi z Japonsko, v patentih PCT (PCT – Pogodba o sodelovanju na področju patentov). To pomeni, da je evropska raziskovalna in inovacijska vrzel zlasti v zasebnem sektorju. Zato mora biti prednostna naloga ustvariti regulativne in druge okvirne pogoje, ki bodo spodbudili večja vlaganja v zasebnem sektorju in omogočili uporabo rezultatov raziskav v gospodarstvu, zlasti z učinkovitejšim sistemov patentov. Vrzel je še posebno velika in se hitro povečuje pri dohodkih iz licenc in patentov iz tujine. To je pomemben kazalnik gospodarske dinamike. Kaže, da je treba izboljšati gospodarski model in delovanje notranjega trga za zaščiteno znanje v EU. Kaže tudi, da se v EU prijavi manj pomembnih patentov (torej takih, ki ustvarjajo znatne prihodke iz tretjih držav) kot v ZDA in na Japonskem ter da EU ne zavzema dovolj dobrega položaja v sektorjih visoke globalne rasti.
Zaostanek v številu ljudi, ki zaključijo terciarno izobraževanje, je še vedno znaten, vendar se ob relativno visoki rasti v EU počasi zmanjšuje.
Pri javnih izdatkih za R&R ter izvozu storitev s poudarkom na znanju pa EU-27 vodi pred ZDA.
V zadnjih petih letih je bila največja rast kazalnikov inovativnosti zabeležena pri odprtih, odličnih in atraktivnih raziskovalnih sistemih (mednarodne znanstvene soobjave, zelo pomembne objave, doktorski študenti iz tretjih držav) ter intelektualnem kapitalu (blagovne znamke Skupnosti, patenti PCT ter modeli Skupnosti).

Gledano v celoti EU-27 vodi pred Indijo in Rusijo, vendar delno izgublja vodstvo pred Brazilijo in še zlasti Kitajsko, ki v inovativnosti hitro zmanjšuje zaostanek za EU (gl. sliko 1).

V pregledu uspešnosti so države članice razdeljene v naslednje štiri skupine držav (gl. sliko 2):
-• vodilne po inovativnosti: Danska, Finska, Nemčija in Švedska vse dosegajo inovativnost, ki je visoko nad povprečjem EU-27;
-• zasledovalne po inovativnosti: Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Francija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Slovenija in Združeno kraljestvo vse dosegajo inovativnost, ki je blizu povprečja EU-27;
-• zmerne inovatorke: inovativnost Češke, Grčije, Hrvaške, Irske, Madžarske, Malte, Poljske, Portugalske, Slovaške in Španije je pod povprečjem EU-27;
-• skromne inovatorke: inovativnost Bolgarije, Latvije, Litve in Romunije je znatno pod povprečjem EU-27.
Slika 2: Inovativnost držav članic EU

Opomba: Povprečna inovativnost se izmeri s sestavljenim kazalnikom, pri čemer se na podlagi podatkov za 24 kazalnikov določita najnižja (0) in najvišja možna vrednost (1). Povprečna inovativnost za leto 2010 zaradi zaostanka pri dostopnosti podatkov odraža rezultate za obdobje 2008/2009.
Inovativnost vodilnih držav je 20 % nad povprečjem EU-27; inovativnost zasledovalnih držav je manj kot 20 % nad povprečjem EU-27, vendar več kot 10 % pod njim; inovativnost zmernih inovatork je manj kot 10 % pod povprečjem EU-27, vendar več kot 50 % pod njim; inovativnost skromnih inovatork je pod 50 % povprečja EU-27.

Celotno poročilo je na voljo na:
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/facts-figures-analysi...