Kmalu po tem, ko je človeštvo dokončno ugotovilo, da je Zemlja okrogla, so izdelali prvi globus. Njegov namen je bil ljudem na razumljiv način prikazati, kje točno so celine, morja, mesta in države. Logiki je sledila informacijska revolucija in globusi so svoje mesto našli tudi virtualnem svetu.

Človeku so ukradli prenosni računalnik, nato pa je vohunil prek nameščenega programa za oddaljeni dostop, vse dokler ni tat naredil napake in se izdal. Je to sploh mogoče? Je nameščanje programov za oddaljeni dostop ali podobnih dober način boja proti kraji?

V skladu z prizadevanji, da bi zagotovili še večjo združljivost v celotnem spletu, bo brskalnik Internet Explorer 8 ob predstavitvi za prikaz vsebin privzeto deloval v načinu, ki je najbolj skladen s standardi. Ker je za nas na prvem mestu združljivost spletnih standardov, lahko spletnim razvijalcem in oblikovalcem pomagamo na poti k doseganju ideala »napiši enkrat, prikaži povsod«, kar jim omogoča, da se osredotočijo na inovacije in ne prilagajanje vsebine prikazu v različnih brskalnikih. Ta zaveza naslavlja tudi številne razvojne in oblikovne pomanjkljivosti iz prejšnjih različic brskalnika Internet Explorer.

»Samopraznjenje« je fenomen akumulatorskih baterij, v katerih notranje kemične reakcije zmanjšujejo shranjeni električni naboj (električno energijo), tudi ko ni povezave med elektrodami. Torej, baterija se prazni, tudi ko porabnik ni priključen nanjo. Dlje ko je baterija v mirovanju, manj je v njej »soka«.

Kako iz gore fotografij ali kako drugače pridobljenih podatkov narediti nekaj, kar bo obiskovalcu pričaralo globino in ga postavilo v središče dogajanja? Kako s sodobnimi tehnologijami čim bolj verno pričarati občutek, da smo nekje drugje, čeprav v resnici čepimo pred zaslonom računalnika?

Znanstveniki bi radi raziskali veljavnost in omejitev standardnega modela trenutno veljavne teorije fizike osnovnih delcev. Potrdili bi radi Higgsov bozon ali »božji delec«, ki naj bi odgovoril na vprašanje, kako delci pridobivajo maso. Skeptiki pa napovedujejo zadnjo veliko napako človeštva …

Na vremenarje se spomnimo običajno takrat, ko udarijo mimo in smo zaradi nepripravljenosti na vremenske razmere jezni nanje. Napovedovanje vremena je kompleksna znanost, ki danes v celoti temelji na zmogljivih računalniških modelih. Oblikovanje napovedi je stvar prognostikov, ki nerazumljive računalniške rezultate modelov prevedejo v razumljivo govorico, ki se sliši kot – jutri bo delno oblačno ... Obveščanje o »ekstremnih« vremenskih pojavih oziroma storitev »meteoalarm« pa je nova, dodatna pot za obveščanje javnosti.

Posledica »letenja« cen naftnih derivatov v nebo je tudi vse večje zanimanje ljudi za sončno energijo. Na žalost pa se že, še huje pa bo v prihodnje, srečujemo s problemom, da v tehnologije obnovljivih virov energije nismo dovolj vlagali, tako da ti viri ne prispevajo omembe vreden delež v proizvodnji električne energije. Nekako smo mislili, da bodo cene nafte v nedogled nižje od 30 dolarjev za sodček. Večje napake skorajda nismo mogli storiti!

Štirideset let je bilo potrebnih za izdelavo četrtega pasivnega osnovnega električnega elementa, katerega obstoj je leta 1971 napovedal Leon Chua. Tako imenovani memristor obeta veliko, vprašanje pa je, kdaj bo prototip dodelan do te mere, da ga bo moč tudi praktično uporabiti. So pa tudi kritike, da memristor sploh ni osnovni element!

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je v razvoju oziroma v omejeni rabi še nekaj tehnologij stalnih pomnilnikov. Vsi po vrsti so namenjeni zamenjavi za bliskovni pomnilnik, oziroma natančneje, izničenju njegovih največjih slabosti, kot so razmeroma visoka napetost, potrebna za zapis in izbris podatka v celici, nizka hitrost zapisa in razmeroma majhno število zapisov v eno celico.