Evropska komisija je sprejela pobudo, s katero želi javne uprave po vsej EU spodbuditi, da čim bolj izkoristijo družbeni in gospodarski potencial informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Cilj sporočila Komisije z naslovom „Za interoperabilnost evropskih javnih storitev“ je oblikovanje skupnega pristopa za javne uprave držav članic, s čimer bi državljanom in podjetjem pomagali v celoti izkoristiti prednosti enotnega trga EU.

Ko nas je raziskovalna hiša Cap Gemini pred leti uvrstila na drugo mesto po razvitosti e-uprave, so odgovorni živeli na lovorikah. Od takrat do danes se ni dosti spremenilo. Slovenske e-storitve capljajo na mestu. V Mojem mikru smo že takrat opozarjali, da dejansko stanje še zdaleč ni tako rožnato, saj smo se bolj ali manj pogovarjali o obstoju velikega števila storitev, torej o kvantiteti namesto o njihovi kakovosti. Kar je danes jasno, to pa pričajo tudi spodnje tabele, je, da storitev ne uporablja dovolj veliko število ljudi (svetla izjema je storitev e-Vem, ki pa je namenjena gospodarstvu).

Zgodba o nakupih programske opreme podjetja Microsoft s strani državne uprave je bila v zadnjem času že večkrat obdelana, tokrat pa jo dopolnjuje še mnenje Komisije za preprečevanje korupcije glede ravnanja MJU v postopku nabave in vzdrževanja Microsoft programske opreme.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je pričelo z izvedbo projekta izgradnje Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: eVŠ). Skrbnik informacijskega sistema bo MVZT. Tehnično podporo bo zagotavljalo Ministrstvo za javno upravo.

Davčna uprava je s koncem meseca aprila omogočila državljanom, da prek spleta preverijo, ali jim je delodajalec plačal prispevke na plačo. Vsaj nekaj, čeprav je velik vprašaj, ali je tak sistem glede na dogodke zadnjega leta sploh pravi. Ne da bi se preveč spuščali v podrobnosti zadeve, je treba povedati, da je bil tak sistem oblikovan v prejšnji družbeni ureditvi, da bi bili vsi delavci zdravstveno in pokojninsko zavarovani. Druga skrajnost bi namreč bila, da bi delavec dobil bruto plačo, potem pa bi se sam odločal, kam za denarjem. Zaradi vzdržnosti sistema je za državo prva oblika boljša, res pa je, da potem mora sama prevzeti nadzor nad plačanimi prispevki, ne pa da to prelaga na pleča delavcev. Ti lahko zdaj vsaj preverijo, ali je delodajalec plačal tisto, kar piše na plačilni listi!

Pa je prišlo na sveto dne tisto, kar sumimo vsi, ki spremljamo dogajanje na slovenskem IT Trgu. Po poročanju častnika Finance, Jani Soršak (varuh konkurence) in Igor Šoltes (predsednik računskega sodišča), sumita IT podjetja, da na javnih razpisih delujejo usklajeno.

Vlada Republike Slovenije se je na zadnji seji seznanila z vmesnim poročilom o izvajanju Strategije razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji (si2010).