Google je v nedavnem intervjuju za nemški časnik Wirtshafts Woche potrdil, da so ameriškim obveščevalnim službam že večkrat izročili podatke o evropskih uporabnikih njihovih storitev, in to kljub temu, da so se ti podatki nahajali izključno na strežnikih znotraj Evrope, ne ZDA.

Raziskovalci s Katoliške univerze v Leuvnu in francoskega Inštituta Eurecom so preiskali sto strani za deljenje datotek (kakršna je na primer RapidShare) in ugotovili, da tudi zasebne datoteke, ki niso namenjene deljenju z vsem svetu, niso nujno varne. O tem poročajo v članku Exposing the Lack of Privacy in File Hosting Services.

Medtem ko so se ameriški senatorji zgražali nad radovednostjo Applovega operacijskega sistema iOS, ki na iphonu v datoteko consolidated.db vestno beleži vse lokacije telefona in omrežja, s katerimi je prišel v stik, je Magnus Eriksson pokazal, da Android počne zelo podobno.

Evropska komisija je z industrijo, civilno družbo, Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA) ter nadzornimi službami za varstvo zasebnosti in podatkov v Evropi podpisala prostovoljni dogovor o oblikovanju smernic za zagotovitev varstva podatkov zaradi uporabe pametnih čipov.

Vsa večja spletnišča, npr. Facebook, Bing, Googlova družina (iskalnik, Gmail, blogi, skupine, strani z google ads/analytics aka pol interneta), ustvarijo znaten del svojih prihodkov z oglaševanjem, pri čemer je pomembno, da uporabniku prikažejo čim bolj relevantne oglase, ker se s tem verjetnost klika bistveno poveča (ti. behavioral advertising).

Sodobni pametni telefoni so sicer zelo uporabne napravice, vendar pa je na njih bistveno slabše poskrbljeno za zasebnost in anonimnost uporabnikov kot na osebnih računalnikih. Da bi to izboljšali, je skupina razvijalcev zbranih pod imenom Guardian Project pričela razvijati aplikacije ter odprtokodno strojno programsko opremo (open-source firmware MODs), s pomočjo katerih bodo uporabniki pametnih telefonov na svojih napravah lahko kar najbolj zaščitili svojo zasebnost in poskrbeli za svojo anonimnost.

Tehnično je prisluškovanje elektronskim komunikacijam preprosto! Ni ga javnega komunikacijskega sistema, ki bi bil imun nanj. Zakoni držav, med drugim tudi naši, dovoljujejo represivnim organom, da prisluškujejo posameznikom, a le na podlagi sodnega naloga, tega pa sodišče izda le v primerih, ki jih predpisuje zakon. Zato je verjetnost, da vam prisluškuje policija, precej majhna, saj mora imeti tehten razlog, pa še v tem primeru je njeno prisluškovanje zakonsko omejeno in nadzorovano. Na »črnem« trgu pa je na voljo veliko prisluškovalnih sistemov ali naprav, ki si jih lahko omisli vsak, ki zna priti v zaprte »hekerske« skupine in ima nekaj evrskih tisočakov odveč.