Smernice bi bile na voljo vsem evropskim podjetjem še pred dajanjem čipov na trg. Uporaba pametnih čipov, ki temeljijo na RFID (radiofrekvenčna identifikacija), se pospešeno povečuje (leta 2011 v Evropi že okoli 1 milijarda), vendar njihov vpliv na zasebnost vzbuja vsesplošno zaskrbljenost. RFID se uporablja v številnih vsakdanjih predmetih, kot so avtobusne vozovnice in pametne kartice za plačevanje cestnine. Mikroelektronske naprave lahko avtomatsko obdelujejo podatke iz pametnih čipov, ko jih približamo čitalnikom, ki jih aktivirajo, ujamejo njihov radijski signal, nato pa z njimi izmenjujejo podatke.
Namen podpisanega dogovora „Okvir ocene učinka na varstvo zasebnosti in podatkov za naprave RFID“ je potrošnikom zagotoviti zasebnost, preden se čipi RFID uvedejo v večjem obsegu. Pričakuje se, da bo leta 2011 prodanih okoli 2,8 milijarde pametnih čipov, od tega približno tretjina v Evropi. Industrija pa ocenjuje, da bi lahko bilo do leta 2020 priključenih 50 milijard elektronskih naprav.
Čipi RFID v napravah, kot so mobilni telefoni, računalniki, hladilniki, e-knjige in avtomobili, nudijo številne prednosti za podjetja, javne službe in potrošniške izdelke, na primer večjo zanesljivost izdelkov, energetsko učinkovitost in reciklažo, hitrejše plačevanje cestnine, krajše čakanje na prtljago na letališču ter zmanjševanje vpliva izdelkov in storitev na okolje.
Vendar čipi RFID predstavljajo tudi potencialno tveganje za zasebnost, varnost in varstvo podatkov. Mednje spada možnost, da tretja stran brez vašega dovoljenja dostopa do vaših osebnih podatkov (na primer o vaši lokaciji).
Številni vozniki plačujejo uporabo cest in parkirišč plačujejo elektronsko s čipi RFID, ki jih pritrdijo na vetrobranska stekla. Če ne bodo sprejeti preventivni ukrepi, lahko čitalniki RFID zunaj teh specifičnih lokacij nehote razkrijejo lokacijo vozila in s tem zasebne podatke. Številne bolnišnice uporabljajo čipe RFID za spremljanje inventarja in identifikacijo bolnikov. Ta tehnologija lahko sicer izboljša splošno kakovost zdravstvenega varstva, vendar je treba o njenih prednostih razmisliti tudi z vidika zasebnosti in varnosti.
Celovita presoja tveganj za zasebnost
V skladu z dogovorom bodo podjetja izvedla celovito presojo tveganj glede zasebnosti in sprejela ukrepe za preprečevanje ugotovljenih tveganj, preden se nova naprava s pametnim čipom da v promet. To bo vključevalo morebiten vpliv na zasebnost glede povezave med zbranimi in posredovanimi ter drugimi podatki. Še zlasti je to pomembno pri občutljivih osebnih podatkih, kot so biometrični, zdravstveni in osebni podatki.
Okvir ocene učinka na varstvo zasebnosti in podatkov prvič v Evropi uvaja jasno metodologijo za oceno in ublažitev tveganj glede zasebnosti zaradi uporabe pametnih čipov. To metodologijo lahko uporabljajo vsi sektorji industrije, ki uporabljajo pametne čipe (na primer transport, logistika, prodaja na drobno, prodaja vstopnic, varnost in zdravstveno varstvo).
Ta okvir podjetjem ne bo pomenil le pravnega zagotovila, da je uporaba njihovih čipov skladna z evropsko zakonodajo o varstvu zasebnosti, ampak bo zagotovil tudi boljšo zaščito evropskim državljanom in potrošnikom.
