Razvoj telekomunikacij je tesno povezan z razvojem računalništva. Sodobne telefonske centrale so postale namenski strežniki, ki jim lahko dodamo medijske prehode, že običajni pametni mobilni telefon ali IP-telefon pa ima procesorsko moč ter količino pomnilnika, ki se je večina niti ne zaveda. A vseeno določena področja ostajajo še vedno tipično »telekomunikacijska«, zato je računalnik takrat v vlogi koristnega pomočnika.

Deljenje oziroma skupna raba tiskalnika ali večopravilne USB-naprave med več uporabniki je na prvi pogled preprosta. Lahko pa se zaplete, še posebno ko želimo deliti večopravilno napravo.

Dober »vhodni« material nam omogoča doseganje dobrih rezultatov. Od nas samih pa je odvisno, kaj bomo v resnici dosegli.

Verjetno bi večina brez težav lahko odgovorila na vprašanje, kaj je skupno osebnemu računalniku, pametnemu telefonu, tabličnemu računalniku in vmesnikom za krmiljenje različnih naprav (na primer toplotne črpalke). Odgovor je seveda možnost povezave prek lokalnega omrežja, ki pa se ne glede na obliko in velikost z redkimi izjemami zaključi s požarnim zidom oziroma usmerjevalnikom.

V zadnjih letih smo priča najrazličnejšim novicam o uhajanju informacij. Večini takšnih primerov so skupna dejstva o vohunjenjih, ki se začnejo že pri običajnih smrtnikih, varni pa niso niti najvišji predstavniki nekaterih političnih oblasti. Nevtralnemu opazovalcu se ne glede na ozadje zdi morda celo absurdno, da dobi ob tovrstnih dogodkih občutek, da je največja težava v dejstvu, da je krivec ujet s prstom v marmeladi in je za to izvedela javnost (preganja se informatorja), ne pa samo dejanje. Večina postaja zato na takšne informacije nekako imuna, v smislu – nič novega, saj smo to tako ali tako že vedeli. Zdaj imamo za to le še en dokaz več.

Znotraj Evropske unije uporabniki gostujemo po ugodnejši evrotarifi, ki je enotna za vse države EU. Kljub vsemu pa je obračun pogovorov po tej tarifi bistveno manj ugoden, kot smo ga vajeni v domačih omrežjih. Jasno je, da je zunaj meja držav EU cena še višja. Ker je večina med nami v času finančne krize prisiljena varčevati na vsakem koraku, je toliko lažje, če lahko prihranimo tako, da za prihranek ni potrebno posebno odrekanje – se pravi, da obsega storitve ni treba zmanjšati oziroma da ta ni bistveno slabša –, seveda ob bistveno nižji ceni. Prihranek lahko velikokrat (žal pa ne vedno!) dosežemo že z malo spretnosti in nekaj znanja.

Znano je, da je mogoče starejše računalnike uspešno uporabiti tudi v vlogi lahkih odjemalcev. Manj zmogljiv procesor, skromnejša grafika ter manjša količina delovnega pomnilnika in prostora za shranjevanje brez težav zadoščajo za vzpostavitev želenega okolja, saj so zahteve lahkih odjemalcev po strojni opremi resnično minimalne. Kljub temu pa lahko najdemo tudi lahke odjemalce, ki jih lahko bolj ali manj uspešno »sfrizirane« uporabimo tudi za drugačne namene.

V dosedanjih besedilih, ki smo jih namenili programskemu jeziku Python (www.python.org), smo spoznali njegove glavne značilnosti in osnovne gradnike. Spoznali smo, da lahko Python namestimo v različna okolja, s pomočjo preprostih primerov pa smo lahko že z nekaj vrsticami rešili preprostejše probleme. Zaradi svoje preprostosti, učinkovitosti in dejstva, da je brezplačen, je kot nalašč za uporabo pri različnih »samograditeljskih« projektih. Zaradi njegove velike razširjenosti lahko programsko opremo, ki jo razvijemo, uporabimo na različnih tipih strojne opreme – med drugim tudi na malem kartičnem računalniku Raspberry Pi.

Prednost programskega jezika Python je v njegovi preprostosti, učinkovitosti in sorazmerni univerzalnosti. Z njegovo pomočjo lahko običajno hitro ter brez večjega truda in potrebe po kompleksnih znanjih rešujemo naloge, pripravljeno kodo pa lahko pogosto brez večjih problemov prenašamo med različnimi okolji.

V svetu računalnikov imamo lahko več različnih vlog in z njimi povezanih pravic (gost, uporabnik, administrator). Te pravice pa so največkrat odvisne od našega znanja in okoliščin, v katerih smo. Korak naprej pomenijo integracije in razvoj, ki zahtevajo širok spekter znanj in omogočajo povezovanje različnih mejnih področij, kar prinese pravo dodano vrednost. Priznati je treba, da se zaradi obširne tematike vseh področij, povezanih z računalništvom in telekomunikacijami, zgodi, da nekatera področja ali posamezne teme odlično poznamo, druge zelo dobro, tretje še vedno dobro, četrte zadovoljivo ali le toliko, kot je nujno potrebno, in nekatere – roko na srce – zelo slabo ali sploh ne.