AppInventor (http://www.appinventorbeta.com/) je izredno perspektivno orodje za preprosto izdelavo programov za Android, čigar avtor je ravno Google, a je bil nerazumljivo opuščen. Google se je namreč odločil, da ga ne bo več razvijal in je tako rekoč dvignil roke. So pa v primerjavi z drugimi uporabnimi orodji, ki so jih poslali v digitalna nebesa, v tem primeru naredili izjemo in kodo ponudili razvijalcem kot odprto (Open Source) ter vse skupaj prepustili MIT-u (Massachusetts Institute of Technology). Upanje torej ostaja, da se bo to orodje še naprej razvijalo, zato ga tudi uvrščam med tri izpostavljene, ker je že zdaj dobro narejen, z nadaljnjim razvojem pa bo odlično orodje za lažjo izdelavo androidnih programov.

BiznessApps (http://www.biznessapps.com/)še vedno spada med spletna orodja, a ponuja mnogo več kot AppMakr. Podjetje je ustanovil Andrew Gazdecki v juniju leta 2010 s svojimi prihranki in angelsko investicijo. Z dobro idejo in izvedbo so dosegli velikansko rast, saj so zdaj prisotni že v več kot dvajsetih državah. Sicer pa ima podjetje sedež v Kaliforniji. Zelo zanimiv je njihov pristop h komunikaciji z uporabniki.

AppMakr (http://www.appmakr.com) je še v beta različici, a nam ponuja izredno dober uporabniški vmesnik ter dokaj veliko prilagodljivost glede na mnoge druge spletne servise. Za zdaj je uporaba še brezplačna in nič ne kaže, da bo stvar postala plačljiva, čeprav bodo glede na izkušnje vsekakor ponudili kakšno možnost, ki bo plačljiva in nadvse privlačna.

Pametni mobilni telefoni so nam prinesli tudi ogromno aplikacij in vsak dan se jih pojavi na tisoče novih, pa vendar vsak povprečen uporabnik v telefon namesti le nekaj aplikacij in morda bi na prste ene roke lahko prešteli tiste, ki jih tudi zares redno uporablja. Pametni telefon pa nam ponuja ogromen potencial, ki ga lahko izkoristimo. A kljub veliki ponudbi aplikacij nam le redko katera popolnoma ustreza. Vedno kaj manjka, vedno bi imeli kaj drugače narejeno ...Programerske storitve zelo veliko stanejo in tudi ne zna kar vsak spisati kode za delujoč program. Kje je potem rešitev?

Na ministrstvu za obrambo so leta 2006 zaznali potrebo po celoviti informacijski rešitvi, ki bi zagotavljala elektronsko upravljanje z dokumentarnim gradivom v celotnem življenjskem ciklu. Na tem področju so namreč uporabljali lastno aplikacijo, ki pa je omogočala zgolj evidentiranje gradiva. V letu 2007 so zato začeli pripravljati pilotni projekt, ki je vključeval preizkušanje izbrane rešitve podjetja MARG, INŽENIRING d. o. o. pri 200 uporabnikih. Pilotni projekt so uspešno zaključili leta 2009, v začetku tega leta pa začeli z uvedbo rešitve na celotnem ministrstvu.

Lahko vam poberejo čisto vse, kar imate, znanja pa vam ne morejo vzeti. V teh časih, ko nas še vedno resnično ali pa navidezno pesti svetovna gospodarska kriza, je pridobivanje znanja še kako zelo pomembno. Podjetja veliko premalo vlagajo svoja sredstva v izobraževanje zaposlenih. Res je, v praksi se še največ naučimo, a da se to lahko zgodi, potrebujemo tudi veliko teoretičnega znanja.

Najti zmagovalca naše tekme je nemogoče. Podrobnejši testi so namreč bili precejšnje razočaranje. Niti en paket ni tak, da ne bi bilo z njim več težav kot koristi. Očitno gre pri celotni stvari za iskanje mesta pod soncem, in ne za nekaj, kar bi bilo ta trenutek res uporabno. Da, najosnovnejše operacije je z njimi mogoče izvesti. Mogoče je napisati kakšno prošnjo, spremljati domače izdatke ali sestaviti krajšo predstavitev, za kaj zahtevnejšega pa stvari še niso zrele. Posebej ne za poslovno uporabo. So pa dober dodatek, če le stvar, ki jo želimo narediti, deluje. Pa poglejmo, kaj komu manjka.