Nadzor strežnikov in vseh delovnih postaj v domenskem okolju ni novost. Obstaja veliko brezplačnih programov in prav toliko dragih. Vsem pa je skupno eno: z enega mesta omogočajo tak ali drugačen pregled osnovnih dejavnosti in dogajanja tako v omrežju kot v delovnih postajah. In kdo naj bi naredil vseobsegajoče, če ne tisti, ki ima v lasti operacijske sisteme, se pravi Microsoft? Za kaj takega je verjetno res poklican, saj do potankosti pozna delovanje celotnega nabora svojih operacijskih sistemov in spremljajočih programov.

Ko boste brali naslednje vrstice, bo že november. Prišel je nov sistem Windows 7, ki ga nadebudneži verjetno že z veseljem preizkušate. A testiranje ima lahko svojo ceno, ki jo plačate kaj hitro, še preden se dobro zaveste. Ne trdim, da je nov sistem slab. Daleč od tega. Lahko je »slab« na primer uporabnik, če se igra z delovnim računalnikom brez varnostne kopije. To je lahko igranje le s svojim prostim časom, ko je treba zaradi neumnosti na novo nameščati sistem, lahko pa je stvar resnejša, saj lahko pride do izgube pomembnih podatkov. Zato je varnostna kopija ali celo kar slika celotnega sistema izredno pomembna.

V času recesije je vsako znanje, ki nas naredi bogatejše, zelo dobrodošlo. Pa čeprav to znanje izhaja iz statistične obdelave lastnih finančnih prihodkov in odhodkov.

Pa smo ga dočakali. Apple je namreč 28. avgusta tega leta izdal novo različico operacijskega sistema OS X, ki nosi številko 10.6, poimenovali pa so ga Snow Leopard. V nadaljevanju bomo strnili prve »snežne« vtise.

Z vsakim premikom iz svojega delovnega okolja si uporabnik po navadi želi, da bi obdržal pri sebi svoje standardne aplikacije, dokumentacijo in najnujnejša orodja za delo.

Nočna mora sistemskih inženirjev je preverjanje večje količine prostora, ki je uporabnikom na voljo v trenutnem času. Kaj rado se zgodi, da imate nastavljene večje kvote, kot jih prenese diskovno polje.

Otroci, ne mladostniki, so najbolj učeča se bitja. Malčki pogruntajo vse, kar hočejo. Česar nočejo, ne boš iz njega izvlekel, pa če delaš karkoli. To verjetno tako ali tako veste vsi, ki imate nadebudneže doma … Če se dokopajo do zaslona in miške, pa so toliko bolj veseli. Zakaj pa ne bi tega učečega se bitja preusmerili še na drugo stran? Recimo, ga prepričali, da se da z računalnikom tudi kaj »koristnega« početi in da ti niso namenjeni gledanju spletnih strani s kockami in potem teženju, kaj še imamo.

Prvega septembra 2009 je po slabi polovici leta bete končno ugledala luč uradna, že deseta različica Opere, spletnega brskalnika z zanemarljivim tržnim deležem, a zato s toliko trdnejšim jedrom ognjevitih privržencev. V vsej svoji zgodovini je Opera tiho narekovala razvoj s svojimi revolucionarnimi novostmi, ki so jih pozneje prevzeli drugi, bolj znani in bolj priljubljeni brskalniki. Danes Opero uporablja manj kot dva odstotka uporabnikov, s čimer zaostaja celo za novincem Chrome.

Elektronska pošta je ena od tistih zadev, ki so se tako globoko zajedle v naš digitalni vsakdan, da so že same po sebi umevne. Ste kdaj pomislili, da vaša trenutna rešitev morda ni idealna?