Skupina Intel Labs je na dogodku Research at Intel ob 10. obletnici delovanja odprla svoja vrata predstavnikom medijev in analitikom. Justin Rattner, glavni tehnološki direktor podjetja Intel, je odprl razstavo Vidiki življenja v prihodnosti, na kateri je predstavljenih 20 raziskovalnih projektov, ki bodo preoblikovali prihodnost tehnologij.

Podjetje Intel je sporočilo, da bo v naslednjih petih letih inštitutom za sodelovalno raziskovanje (ICRI), ki sestavljajo svetovno mrežo univerzitetnih raziskovalnih skupnosti, namenilo naložbe v vrednosti več kot 40 milijonov USD. Program ICRI temelji na uspešnih Intelovih centrih za znanost in tehnologijo Intel Science and Technology Centers (ISTC) v ZDA. Povezal bo strokovnjake iz akademske skupnosti in panožne strokovnjake, ki bodo sodelovali pri razvoju naslednje generacije tehnologij, s katerimi bodo morda vplivali na številna življenja v prihodnosti.

Na Fakulteti za računalništvo informatiko Ljubljana so letos že petič zaporedoma pripravili Robo ligo FRI, ki je namenjena študentom. Zaključni obračun Robo lige FRI 2011 je potekal v avli fakultete na Tržaški cesti 25 v Ljubljani. Predtekmovanje bo potekalo dopoldne, finale pa popoldne. Izziv so poimenovali Lego erectus. Naloga tekmovalcev je, sestaviti in sprogramirati lego robotka tako, da po dveh koleščkih v pokončni drži uspešno prevozi pot, ki je posejana z ovirami. Robotek nekoliko spominja na vsem znani Segway. Razlika je seveda v velikosti robotka.

Novogoriška družba ARCTUR d.o.o. je ob zaključku poslovnega leta 2011 in ob svoji 20-letnici izpeljala razpis, v okviru katerega namenja izbranim slovenskim raziskovalnim skupinam 100.000 EUR v obliki superračunalniških storitev na superračunalniku Arctur-I.

Podatke na trde diske shranjujemo z magnetim zapisom. Vsak kos informacije v svoji srži sestoji iz bitov, ki so na magnetnem nosilcu zapisani kot ničle in enice. Zapisujemo jih in med njimi razlikujemo po predznaku magnetizacije. V grobem si torej moremo trde diske predstavljati kot ogromne množice predelkov, v katerih so magnetne domene urejeno postavljene v eno ali drugo smer - vsak tak predelek shrani en bit informacij. Manjši kot so predelki, več bitov lahko shranimo na enaki površini.

Z dr. Alešem Beličem s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je tudi strokovnjak za funkcijsko genomiko in biočipe, smo se pogovarjali o stanju na področju vmesnikov med možgani in strojem. Znanstvena fantastika postaja resničnost.

Kevin Karsch, doktorski študent na Univerzi v Illinoisu je predstavil zanimivo tehniko in program za vstavljanje objektov oz. animacij v obstoječe fotografije, z upoštevanjem perspektive, prekrivanja objektov in osvetlitve.