Poleg pripravljenosti podjetja, da na ta način družbi povrne del sredstev, ki jih je samo pridobilo skozi razvojne subvencije, je bil glavni namen razpisa spodbuditi uporabo superračunalniških storitev in prispevek rezultatov tovrstnih raziskav k višji dodani vrednosti izdelkov in storitev naših podjetij.
Raziskovalci so imeli možnost prijaviti svoje projekte do 10. januarja 2012. Komisija za izbor najboljših projektov je izbrala 5 »zmagovalnih«, ki bodo lahko brezplačno uporabili vsak po 100.000 CPU-jeder-ur procesorskega časa na superračunalniku Arctur-I:
Iz raznolikosti področij prijavljenih projektov lahko sklepamo na pravilno usmeritev podjetja Arctur, ki ponuja svoje superračunalniške zmogljivosti različnim panogam v gospodarstvu in raziskovalni sferi.
| Ustanova vodilnega raziskovalca | Vodilni raziskovalec | Naslov prijavljenega projekta |
| Fakulteta za matematiko in fiziko | ||
| Univerza v Ljubljani | dr. Gregor Skačej | Molekularno modeliranje tekočekristalnih elastomerov |
| Fakulteta za znanosti o okolju | ||
| Univerza v Novi Gorici | prof. dr. Matjaž Valant | Ab-initio large scale DFT simulation on the stability and coupling of different ferroic orders in perovskite BiVO3 |
| EN-FIST center odličnosti | ||
| Ljubljana | doc. dr. Janez Mavri | Dinamika vodikovih vezi v farmakološko pomembnih sistemih |
| Kemijski inštitut | ||
| Ljubljana | dr. Jernej Stare | Kvantno kemijske in QM/MM molekularne simulacije bioloških sistemov in raztopin elektrolitov |
| Fakulteta za elektrotehniko | ||
| Univerza v Ljubljani | dr. Peter Kramar | Modeli molekularne dinamike |
V razvitem svetu velja pravilo, da je visoko zmogljivo računalništvo ključna infrastruktura za dvig produktivnosti in velika spodbuda za inovacije, raziskave in razvoj. Iz zaprtih znanstvenih krogov se superračunalništvo seli na številna področja našega življenja. »Danes smo kar obkroženi s stvarmi, ki so nastale s pomočjo simulacij na superračunalnikih, pa najsi bo to palica za golf, umetna žila, vremenska napoved, vetrna elektrarna ali hibridni avtomobil,« pravi Tomi Ilijaš, direktor družbe Arctur.
Slovenija na področju HPC še ne dosega najbolj razvitih in poslanstvo Arcturja je, da s svojim znanjem bistveno pripomore k temu, da bodo znanstvene ustanove lažje dostopale do superračunalniških storitev in da bodo rezultati teh raziskovanj prispevali k višji dodani vrednosti izdelkov in storitev naših podjetij.
Prepričani smo, da Slovenija potrebuje močan superračunalniški center, ki bo slonel na domačem znanju in hkrati privabljal vrhunske strokovnjake iz tujine. Tak center, ki bo po energetski učinkovitosti prekašal vse doslej zgrajene in bo poleg računske moči ponujal tudi storitve: od matematičnega modeliranja do paralelizacije in optimizacije programske kode ter vzpostavitve obsežnih zbirk podatkov.
Arctur namerava na Goriškem zgraditi močan čezmejni kompetenčni center s področja visoko zmogljivega računalništva. »Na Goriškem imamo vse pogoje, da tak center zgradimo. Imamo kritično maso znanja, imamo izkušnje in ambicije, imamo močne čezmejne partnerje. Potrebujemo še podporo lokalne skupnosti in evropska sredstva, ki jih za take projekte načeloma ni težko dobiti. Veliko si obetamo tudi od skorajšnje vključitve Slovenije v združenje PRACE, ki povezuje evropska središča za visoko zmogljivo računalništvo in nudi izdatna sredstva za njihovo vzpostavitev in delovanje,« je še povedal g.Ilijaš.
