Fotografija služi kot izhodišče, nakar uporabnik v njej označi meje prostora (npr. sobe na drugi sliki) ter potencialne ovire (fotelja). Vire osvetlitve se najprej samodejno oceni, nato pa jih uporabnik še dodatno označi (okna, svetila), kar lepo deluje tudi pri kompleksnih virih svetlobe, kot so serija stropnih oken (tretja slika), zunanja sončna svetloba in sence, oz. odblesk z ogledala. Vstavljeni objekt se tako na novo osvetli in tudi sam meče sence na fotografijo. Najlepše pri tem je, da naj bi bilo orodje dovolj preprosto, da ga po kratki predstavitvi lahko uporabljajo tudi začetniki, rezultati pa že dovolj dobri, da kontrolna skupina ni uspela zanesljivo povedati, kateri objekti so pristni in kateri ne.

vir: SloTech