Laboratoriji Intel Labs so že deveto leto zapored na dogodku Research at Intel odprli svoja vrata medijem, akademikom, partnerjem in strankam. Na dogodku je Justin Rattner, glavni tehnološki direktor v podjetju Intel, prikazal več kot 35 inovativnih raziskovalnih projektov, ki bodo pomagali preoblikovati prihodnost tehnologij.

Lani in letos je hit poletja grafen, katerega raziskave so po lanski podelitvi Nobelove nagrade za fiziko deležne precej več publicitete (IBM-ovi tranzistorji, Kondov efekt, samohlajenje itn.). V novi številki revije Science pa IBM poroča o izdelavi prvega integriranega vezja iz grafenske rezine. Vsi primerki tranzistorjev, ki so jih bili pripravili doslej, so bili posamični in manjši.

Na glas govorimo o tem, kako »fajn« so prenosniki, fotoaparati, pametni telefoni, ne nazadnje pa tudi električna vozila, kajti mi smo ekološko osveščeni. Pozabljamo pa še na eno »mobilnost«. Na vse pogostejše letanje sem ter tja in iskanje električnega vtiča, ko naprava začne »čivkati«, da je skrajni čas za polnjenje. Nujno potrebujemo občutno boljše baterije. In to ne take, ki energetsko gostoto povišajo za nekaj deset odstotkov, ampak za mnogo več. Za nekajkrat! Ali pa nekaj popolnoma novega?

IBM in ETH Zürich, vodilna znanstvena in inženirska univerza, sta odprla Center za nanotehnologijo Binnig in Rohrer, ki je nastal na prostoru züriškega oddelka IBM Research. Center je rezultat desetletnega partnerstva med IBM in ETH Zürich, v njem pa bodo znanstveniki raziskovali nove nanostrukture in naprave, s katerimi želijo ustvariti napredek na področju energetskih in informacijskih tehnologij.

Obiskali smo Laboratorij za modeliranje, simulacije in vodenje ter Laboratorij za avtonomne mobilne sisteme na katedri za sisteme, avtomatiko in robotike Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Ogledati smo si želeli njihov letalnik s štirimi rotorji, ki ga uporabljajo pri raziskovanju avtonomnega letenja. Poleg tega pa smo si ogledali tudi zanimivo robotsko vozilo, natrpano z zmogljivimi tipali, s katerim raziskujejo načine za samostojno določanje položaja v prostoru in gradnje zemljevida okolice.

EU v inovativnosti ni uspelo zmanjšati zaostanka za glavnima konkurentoma, ZDA in Japonsko. Čeprav razvoj v večini držav članic kljub gospodarski krizi veliko obeta, napredek ni dovolj hiter. EU sicer še vedno močno vodi pred gospodarstvi v vzponu, kot sta Indija in Rusija, vendar Brazilija nenehno napreduje, svoj zaostanek pa hitro zmanjšuje tudi Kitajska. V EU ima najboljše rezultate Švedska, sledijo ji Danska, Finska in Nemčija. Naslednjo skupino po vrsti sestavljajo Združeno kraljestvo, Belgija, Avstrija, Irska, Luksemburg, Francija, Ciper, Slovenija in Estonija. To so nekatere od glavnih ugotovitev iz pregleda uspešnosti Unije inovacij za leto 2010, ki ga je objavila Evropska komisija.

Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan so razvili mikrolaser, ki oddaja svetlobo v treh dimenzijah. O odkritju Matjaž Humar in Igor Muševič poročata v članku 3D microlasers from self-assembled cholesteric liquid-crystal microdroplets, ki je objavljen v reviji Optics Express.