„Plašč nevidnosti“ Harryja Potterja se je z nanotehnološko raziskavo, ki jo financira Evropska komisija, za korak približal resničnosti. Znanstvenikom iz Grčije, Nemčije, Turčije in Združenega kraljestva je uspelo z uporabo nanotehnologije vplivati na obnašanje svetlobnih žarkov, s čimer so odprli možnosti novih uporab na področju leč in optičnih vezij ter tudi tridimenzionalnih naprav, kot so „plašči nevidnosti“. Čeprav je trenutno možno narediti nevidne samo predmete, manjše od enega milimetra, je projekt dokazal, da je optične lastnosti materialov možno upravljati na načine, ki so do zdaj veljali za nemogoče.

Znanstveniki, ki sodelujejo pri projektu PHOME, so razvili „fotonični metamaterial“, ki vpliva na obnašanje svetlobnih žarkov. Ta tehnološki prodor temelji na načelu transformacijske optike, ki je področje, na katerem je projektna skupina naredila pionirsko delo. „Plašč nevidnosti“ je sestavljen iz zelo majhnih, samo nekaj sto nanometrov debelih paličic, ki so razporejene v skladovnici lesa podobno strukturo. Paličice so skrbno razporejene, da lahko delno ukrivljajo svetlobne žarke. S spreminjanjem hitrosti potovanja svetlobe in njene smeri lahko znanstveniki pri valovnih dolžinah svetlobe, ki so blizu vidnemu spektru človeka, usmerjajo svetlobne žarke okoli mikrometer velike izbokline, tako da ta postane nevidna v treh dimenzijah. Trenutno si prizadevajo, da bi učinek razširili na vidni spekter; rezultati naj bi bili predstavljeni januarja.

Takšni „plašči nevidnosti“ so do zdaj delovali samo dvodimenzionalno. To pomeni, da je bil predmet neviden, če je bil pogled usmerjen naravnost vanj, pri pogledu s strani pa je bil viden. To je prva študija, v kateri je bila razvita naprava, s katero postane predmet neviden v vseh treh dimenzijah.