Pomnilniki flash so postali nujni del mobilnih naprav. Kaj si želimo od njih? Da so iz leta v leto fizično manjši, a hkrati nudijo več prostora za hranjenje podatkov in porabijo manj energije. Moorov zakon v vsem svojem sijaju. Cilj dosegajo s pomanjševanjem pomnilniških celic, vendar bodo kmalu trčili ob fizikalne omejitve, ki pomanjševanja ne bodo več dopuščale. Poleg razvijanja novih tipov pomnilnika (tinyurl.com/bwl2mfv) se rešitev kaže tudi v zlaganju pomnilniških celic v višave.

Elektronske pomnilnike, radi jih imenujemo pogoni SSD, najdemo v vseh mobilnih napravah, prodirajo pa tudi v svet namiznih računalnikov, saj uporabniki spoznavajo njihove prednosti. Vendar tehnologija bliskovnih (flash) pomnilnikov ni najprimernejša za tovrstne naloge, saj ni bila oblikovana kot sredstvo hranjenja velike količine podatkov. Računalniška industrija se srečuje z vprašanjem, katera od tehnologij v razvoju (s katerimi se zaradi visokih stroškov razvoja ukvarjajo le velika podjetja, kot so IBM, Toshiba ali Fujitsu) je najprimernejša za zamenjavo tehnologije »flash« in kako hitro lahko pride iz laboratorijev na trg.