Skupna ocena: 8
Razmerje cena/kakovost: 7
Cena:887 €
Tehnični podatki:
Velikost diagonale: 24 palcev
Ločljivost: 1920 x 1200 pik
Barvna globina: 16,7 M barv
Zorni kot: 178/178 stopinj
Svetilnost: 320 cd/m2
Kontrastno razmerje: 1000 : 1
Osveževanje: H-IPS, 14 ms
Vmesniki in priključki: mini-DisplayPort, USB, napajanje za prenosnik
Drugo: zvočniki 2.1, spletna kamera, 3-vratni USB-razdelilnik

Za

Decembra lani je Apple poslal na trg novo generacijo svojih monitorjev iz družine Cinema. Ogledali smo si 24-palčni model, ki temelji na protiosvetlitvi LED in je namenjen predvsem uporabnikom prenosnikov. Monitor je podoben iMacu, le da je izredno tanek. Apple se je odločil za uporabo priključka mini-DisplayLink, zato smo za preizkus potrebovali še nov model prenosnika Macbook Pro (ta priključek ima ta hip le še novi Macbook Air), kmalu pa naj bi bili na voljo tudi vmesniki. Zaslon je izdelan kakovostno, je svetel in prevlečen z odbojnim premazom, tako da se v njem uporabnik tudi vidi. Zaslon ima poleg napajanja še tri priključke (že omenjeni) mini-DisplayLink, napajanje (MagSafe za napajanje prenosnika, da ga ni treba priključiti na elektriko) ter USB (v monitorju je vgrajen 3-vratni USB razdelilnik, povezava pa je potrebna za delovanje kamere in mikrofona, vdelanega v monitor). Monitor pokaže odlično sliko, predvsem barvno in svetlobno zelo enotno, kar ni presenetljivo glede na uporabo protiosvetlitve LED, navdušuje pa vidni kot, saj se barve praktično niso spreminjale, ko smo se sprehajali okoli monitorja)! Kontrast je odličen, čeprav v spodnjem delu zaslona vidimo malce uhajajoče svetlobe ki preprečuje povsem črno črno …

Proti

Visoka cena pri nas. Ta hip namenjen le uporabnikom Appla. Monitor ima slabo ergonomijo, saj je nemogoče nastavljati višino zaslona, kaj šele ga obračati ali sukati v pokončen položaj. Tudi glede nastavljanja je špartanski, saj nima nikakršnih gumbov, za vse nastavitve pa je treba iti v sistemske nastavitve zaslonov v MacOS-u. Odbojni zaslon razen v popolni temi deluje moteče (kot ogledalo).

Moj mikro, marec 2009 | Jaka Mele