Znanstveniki na Univerzi Reading, ki se ukvarjajo z evolucijo jezikov in predstavljajo enega vodilnih raziskovalnih centrov v svetu za to področje, so raziskovali razvoj jezikov in poskušali dognati ali ta razvoj sledi določenim pravilom. Še do pred kratkim so verjeli, da jim ne bo uspelo slediti razvoju besed za več kot 5.000 let nazaj, a so z novim superračunalnikom družbe IBM uspeli slediti razvoju besed za 30.000 let nazaj in končno razvozlali uganko. Znanstveniki so s tem super-orodjem lahko analizirali celotno družino indoevropskih jezikov, rekonstruirali hitrost razvoja posameznih besed in napovedali bodoče spremembe v našem besednjaku. Najstarejše besede, ki jih danes uporabljamo, obstajajo že več kot 10.000 let. V prihodnosti imajo največ možnosti za izumrtje besede, ki jih najredkeje uporabljamo. Odkrili so tudi druga preprosta pravila: najpočasneje se razvijajo števila, nekoliko hitreje samoglasniki, še hitreje glagoli in najhitreje pridevniki. Vezniki in predlogi kot so ‘and’ (in), ‘or’ (ali), ‘but’ (toda) in ‘on’ (na), ‘over’ (nad), ‘against’ (proti) se razvijajo najhitreje, nekateri kar stokrat hitreje kot števila. Beseda 'throw' (vreči) za katero pričakujejo, da se bo zelo hitro razvijala, ima razpolovno dobo 900 let in zanjo obstaja kar 42 nepovezanih zvokov v vseh jezikih indoevropske skupine. V 10.000 letih bo najverjetneje zamenjana v desetih od teh jezikov, potencialno tudi v angleškem jeziku, če seveda ljudje ne ohranijo besede v obtoku.