»Takrat smo se vprašali, ali je smiselno govoriti o krizi, če so vsi vedeli, da je realna vrednost večine podjetij bila mnogokrat precenjena? Mar se lahko enako vprašamo tudi danes, ko recesija ni prizadela zgolj ene branže, temveč spiralna sila poskuša k sebi potegniti družbo kot celoto?« je dejal minister Golobič in dodal, da si je informatika v nekaj letih po letu 2000 krepko opomogla. Uveljavitev vseobsežnega pojma informacijska družba, nove tehnologije in predvsem nove uporabniške prakse so v zadnjih letih privedle do zelo razgibanega trga elektronskih komunikacij in elektronskih storitev. To je prispevalo tudi k večji povezanosti in posledično transparentnosti sveta.
Minister Golobič je v Portorožu napovedal, da bo Vlada RS s spremembo zakona o državni upravi v naslednjih mesecih ponovno pod eno streho združila direktorat za informacijsko družbo in direktorat za elektronske komunikacije. Opozoril je na nekatere naloge, ki se jih mora vlada nujno lotiti, da bi nadaljevala pozitivno tradicijo inovativne informacijske družbe v Republiki Sloveniji.
Tako je potrebno ažurno prenašati novosti evropskega zakonodajnega okvirja na področju elektronskih komunikacij in informacijske družbe. Opozoril je, da se prioritete informacijske družbe spreminjajo in prehajajo od nujnih elementarnih ciljev v zvezi z dostopnostjo, varnostjo in zasebnostjo k novim nalogam, kot so na primer kritične infrastrukture in, kar je bilo poudarjeno na zadnjem Svetu ministrov v Bruslju, k učinkoviti rabi energije s pomočjo IKT.
Uporabniki medmrežja postajajo vse bolj zahtevni, saj jih njihove dnevne uporabniške izkušnje vodijo k večji vsebinski zahtevnosti, vizualni všečnosti in komunikacijski hitrosti,« je dejal Gregor Golobič. Kljub temu oziroma prav zaradi tega je pri e-upravi nujno potrebno pozornost pomakniti od atraktivnih zunanjih elementov,ki morajo biti sami po sebi umevni, h gradnji zanesljivih in varnih zalednih sistemov, s poudarjeno povezljivostjo različnih registrov na najvišji ravni, ki s tem omogočajo kompleksne in nenazadnje tudi všečne storitve. »Potrebno je tudi preučiti, v kolikšni meri in s kolikšnimi realnimi prihranki je možno izvesti prehod na odprtokodne programske rešitve. Zavzemamo se za vzpostavitev testnih organov, preko katerih bi izvedli oceno prihrankov in uporabniških praks ter izpeljali priporočila za nadaljnje korake pri uvajanju odprtokodnih sistemov.«
Danes je recesija obsežnejša kot je bila tista na področju informacijske družbe leta 2000, je dejal minister, in temu primerno se na krizo odzivajo tudi posamezne države. »Vlada Republike Slovenije se je odločila, da znanost in izobraževanje ne smeta postati talca recesije. Zato je v ti dve področji usmerjenega precej denarja z naslova protikriznih ukrepov,« je v Portorožu poudaril minister Gregor Golobič.
Povedal je še, da pravkar prejeti podatki o vpisih v študijske programe za prihodnje študijsko leto kažejo, da interes za študijske programe s področja računalništva, informatike in medijskih komunikacij ne usiha. Članice in člane Slovenskega društva informatika je zato pozval, naj nadaljujejo svoje delo ter s prirejanjem strokovnih srečanj, publicistiko in mednarodnim sodelovanjem utrjujejo vidno vlogo poklicne skupine, ki jo združujejo.
