Podobno resolucijo so ZN sprejeli že lani na predlog Brazilije in Nemčije, ki sta bili glavni pobudnici tudi tokratne resolucije. Svet se tako odziva na množične nadzore ameriških vohunskih agencij, pri čemer Američanom držijo košaro tudi Nova Zelandija, Velika Britanija, Avstralija in Kanada. Te države, ki so neke vrste neformalne vohunske zaveznice, so imele največ ugovorov na obseg resolucije.
Med sponzorji resolucije so bile vzhodnoevropske države, ki se še spomnijo, kakšna je podoba Orwellovske države, pa tudi Rusija, Francija in Turčija. Vprašanje ameriškega vohunjenja in nadziranja vsepovprek v imenu vojne proti terorizmu je pred več kot letom dni prišlo v javnost z razkritji nekdanjega pogodbenika Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwarda Snowdna. Po ogorčenju in nekaj sprenevedanja v ameriškem kongresu so zadeve ostale take, kot so bile.
Avstralski in britanski predstavniki v ZN so opozarjali, da bi bilo potrebno v resoluciji bolj poskrbeti za ravnotežje med spoštovanjem pravic do zasebnosti z obveznostmi vlad, da prebivalce ščitijo pred grožnjami. Resolucija ne bo prinesla odločilnih sprememb, saj bodo ZDA in tudi druge države vohunile še naprej, kot tudi nadzirale lastne in tuje državljane. Vendar pa je njena vrednost vsaj v tem, da debata o tem ne zamre.
STA
