Komisija bo v skupno štirih letih prispevala 25 milijonov evrov za projekt EGI-InSPIRE (vrednost projekta je 73 milijonov), ki bo združil zmogljivost obdelave podatkov namiznih računalnikov, ki bi sicer bili nedejavni, in tako znanstvenikom omogočil zmogljivost obdelave, ki jo potrebujejo za reševanje kompleksnih problemov v zvezi z okoljem, energijo ali zdravjem. EGI, največja nadomrežna infrastruktura za skupno proizvodnjo, ki je bila kadar koli ustvarjena za e-znanost, bo ekipam raziskovalcev na različnih geografskih območjih omogočila skupno reševanje problemov, kot da bi bili v istem laboratoriju.

Raziskovanje na področjih, kot so podnebne spremembe in zdravstvo, zahteva ogromno zmogljivost obdelave podatkov, to pa lahko dobimo s „super računalniki“ iz pobude PRACE (partnerstvo za napredno računalništvo v Evropi), ali pa s črpanjem zmogljivosti obdelave podatkov tisočih sicer nedejavnih namiznih računalnikov, ki so med seboj povezani s hitrim komunikacijskim omrežjem.

Namizni računalnik povprečno ostane nedejaven približno 60–85 % časa. Omrežja, kot je EGI, razdelijo računalniške naloge, ki zajemajo velike količine podatkov, med zmogljivosti obdelave podatkov več tisočih posameznih namiznih računalnikov, s čimer se njihovi nedejavni procesorski cikli spet učinkovito uporabljajo. Projekt EGI-InSPIRE bo evropskim raziskovalcem omogočil dostop do skupne zmogljivosti obdelovanja podatkov 200 000 namiznih računalnikov v več kot 300 središčih po celem svetu. Predhodnik projekta EGI, Vzpostavitev nadomrežij za e-znanost, je v roku 8 let prejel več kot 100 milijonov evrov EU sredstev. Ta sredstva danes uporablja 13 000 raziskovalcev, med drugim tudi fiziki v Velikem hadronskem trkalniku v Švici, ki s pomočjo teh sredstev proučujejo najmanjše poznane delce, biologom in znanstvenikom pa ta sredstva omogočajo razvijanje novih zdravil za bolezni, kot sta ptičja gripa in malarija.

Omogočanje različnim raziskovalnim skupnostim, da uporabljajo zmogljivosti obdelovanja podatkov obstoječih računalnikov, bi lahko pomenilo tudi znatne prihranke energije ter nižje stroške. V prihajajočih letih se pričakuje, da bo Evropa vložila več kot 2 milijardi evrov v nove raziskovalne infrastrukture IKT na področju fizikalnih ved in inženirstva, energije, okoljskih ved, bioloških in medicinskih ved, družbenih ved in humanistike ter materialov in analitičnih zmogljivosti. Če raziskovalci v teh raziskovalnih središčih uporabljajo zmogljivost obdelovanja podatkov, ki jo ponuja EGI, namesto da bi morali razvijati svoja alternativna omrežja ali super računalnike, se lahko veliko prihrani. EGI se lahko uporabi tudi za preskušanje različnih tehnologij in storitev v računalništvu v oblaku.