Prvi napadi so se odvili 2. maja sočasno objavo spletnih novic o smrti Osame bin Ladna. Nekateri uporabniki, ki so za iskanje uporabljali brskalnik Google, niso našli iskanih rezultatov, ampak so v oknu brskalnika naleteli na obvestilo, da je bil na njihovem računalniku odkrit trojanec, ki pa ga je mogoče odstraniti. Če se je uporabnik strinjal z uporabo predlagane protivirusne programske opreme, ga je lažni protivirusni program (v tem primeru MAC defender) obvestil, da je na računalniku odkril več zlonamernih programov (ki jih dejansko ni bilo), nato pa je zahteval plačilo od 59 do 80 ameriških dolarjev za njegovo odstranitev. V primeru, da je žrtev plačala za lažni program in prejela registracijsko geslo, je ob vnosu gesla sistem sporočil, da je računalnik sedaj očiščen zlonamernih programov.
Zanimivo je, da je število domnevnih »vpisov« v MAC Defenderjevo »antivirusno podatkovno bazo« 184.230. Za primerjavo, do danes je bilo za Mac ustvarjenih nekaj sto zlonamernih programov, ne pa na deset tisoče.
Zlonamerni programi za Win64
Rast števila uporabnikov, ki imajo raje 64-bitni operacijski sistem, ni bilo neopažena. V maju so brazilski kiberkirminalci, ki so se v zadnjih nekaj letih »specializirali« za bančne trojance, na trg poslali prvi bančni t.i. rootkit za Windows 64-bit OS (Rootkit.Win64.Banker). Ciljali so na uporabniška imena in gesla za dostop do spletnega bančništva. Med napadi so bili uporabniki preusmerjeni na spletne strani, ki so posnemale prave spletne strani uglednih bank. Maj je zaznamovala tudi vrnitev »ZeroAccessa«, vendar je bil tokrat trojanec sposoben delovanja tudi na x64 sistemih. Računalniki so bili okužili s pomočjo napadov s prikritimi prenosi. Po tem ko ZeroAccess vstopi v žrtvin računalnik, določi, kakšen operacijski sistem le-ta uporablja (32- ali 64-bitnega), sledi prenos primerne verzije skozi stranska vrata.
Sony ponovno napaden
Hekerji Sonyju niso dali možnosti za oddih. Po napadih na Sony Playstation in Sony Online Entertainment Networks ob koncu aprila in na začetku maja, so hekerji 20. maja okužili Sonyjevo tajsko spletno stran. Posledično se je na domeni hdworld.sony.co.th pojavila spletna stran, ki je ribarila za podatki italijanskih imetnikov kreditnih kartic. Dva dni za tem je bila napadena grška spletna stran SonyMusic.gr. V napadu so uporabniški podatki, vključno z uporabniškimi imeni, pravimi imeni in elektronskimi poštnimi naslovi, postali javno dostopni. 24. maja je bilo na sony.co.jp odkritih večje število ranljivosti, vendar pa tokrat ukradene podatkovne baze niso vsebovale osebnih podatkov uporabnikov.
V napovedih za leto 2011 so Kaspersky Labovi strokovnjaki predvideli, da bodo informacije vseh tipov postale tarča napadov. Žal je število napadov na Sony potrdilo pravilnost te napovedi. Trenutno so IT varnostne tematike zelo pomembne, saj storitve kot sta PSN in iTunes vsebujeta vedno več informacij. Če zakonodaja glede varovanja osebnih podatkov ni dovolj jasna, je vse kar lahko uporabniki dejansko storijo, da prenehajo uporabljati te storitve.
Ni dvoma, da so bili napadi na Sony zelo dobro načrtovani in izvedeni; z veliko gotovostjo je mogoče trditi, da bodo v prihodnosti tudi druge storitve kot je PSN, postale tarča podobnih napadov. Zato morajo biti uporabniki zelo previdni pri izbiri in uporabi omenjenih storitev.
