Istega leta so se njeni avtorji osamosvojili v lastnem podjetju Opera Software ASA in začeli izdelovati Opero 2.0, ki je pravzaprav prva različica, ki je bila na voljo širšim ljudskim množicam, bila pa je shareware. Izšla je leta 1996 in kmalu dosegla dovolj veliko priljubljenost, da so jo naredili še za operacijske sisteme Apple Macintosh, QNX in BeOS.
Na silvestrovo 1997 izide Opera 3, prvi brskalnik, ki razume JavaScript, nekaj mesecev pozneje pa je različica 3.5 že omogočala pošiljanje datotek v strežnik (upload) ter podpirala CSS1 (kar niti ni čudno, saj je bil eden od njegovih tvorcev, Håkon Wium Lie, zaposlen v Operi). Resnici na ljubo je bila podpora JavaScriptu precej uborna, a je vsaj bila. Bolje se odreže dodana podpora za Javo. Z različico 3.6 zna Opera prepoznati Netscapove vtičnike (plug-ins).
Sredi leta 2000 izide Opera 4, ki razen dodanega odjemalca za branje e-pošte na videz ne prinaša novosti. Te so skrite pod površino, saj njeno jedro postane neodvisno od operacijskega sistema, s čimer je razvoj Opere na drugih sistemih bistveno olajšan in hitrejši.
Različica 5, ki izide decembra 2000, torej le pol leta za štiricoo, ni več shareware, temveč je že zastonj, uporabniki pa so za ta privilegij prisiljeni gledati reklame v desnem zgornjem kotu. V tem času je jedro gorečih privržencev dovolj veliko tudi v naših krajih, da brskalnik v celoti prevedejo v slovenščino. Opera 5 je omogočala tudi pogovore prek takrat najbolj priljubljenega programa za klepetanje, ICQ, vendar so avtorji to podporo iz poznejših različic odvrgli. Najbrž največjo novost v vsej svoji zgodovini uvede različica 5.10, ki omogoča poteze z miško (mouse gestures). Z njimi orodna vrstica brskalnika postane nepotrebna in kmalu izgine z zaslonov marsikaterega uporabnika.
Novembra 2001 Opera 6 zaradi zahtev javnosti omogoči še klasičen SDI (single user interface, oz. po domače, vsaka spletna stran v svojem oknu), dodana je še podpora za Unicode.
Kmalu se začnejo prve težave z Microsoftom, ki je 24. oktobra 2001 onemogočil dostop do strani msn.com vsem brskalnikom razen Internet Explorerja. Po glasnem pritoževanju uporabnikov so si čez dva dni sicer premislili in znova dovolili dostop vsem brskalnikom, razen Operi, ki ji je msn.com pošiljal nepopolne datoteke vse do novembra.
Januarja 2003 izide sedmica, kjer je znova šlo za poliranje pod površino. Zaradi novega jedra so se strani prikazovale že prav nemarno hitro, izboljšana je bila podpora CSS-ju, dodana sta bila možnost klepetanja preko IRC-a in sprejemanje RSS-sporočil. Različico 7.5 Washington Post opiše kot preveč zapleteno za uporabo in (upravičeno) pograja preveč v oči bodečo reklamo v zgornjem desnem kotu.
V tem času se zopet pojavijo težave, ki jih sproži Microsoft. Čeprav je delež uporabnikov Opere zanemarljiv, jo očitno vseeno imajo za resno konkurenco, zato svojo spletno stran msn.com sprogramirajo tako, da zgolj Operi pošlje zastarelo datoteko css, zaradi česar se nekateri elementi strani prikažejo 30 pik bolj v desno, kot bi se morali. Tako prikazana stran daje vtis, da gre za hrošč v Operi. Njeni avtorji zato hitro izdajo posebno različico, imenovano Bork, ki le na strani msn.com besedilo spremeni v jezik švedskega kuharja iz Muppet Showa: »Bork! Bork! Bork!« Na drugih spletnih straneh deluje pravilno. Po tem prikazu, kako uničevalno lahko tovrstno pobalinstvo deluje na oba podjetja, Microsoft popravi msn.com tako, da le Opera 7 dobi najnovejše datoteke css, medtem ko za prejšnje različice to še vedno ne velja.
Istočasno Microsoft v Hotmailu pošlje Operi nepopoln javascript, ki uporabnikom onemogoča sprazniti mapo z neželenimi sporočili (empty junk-mail folder). Po več neuspelih poskusih navezave stikov z Microsoftom, jim podjetje Opera pošlje celo navadno pismo, a Microsoft ni nikoli odgovoril.
Različica 8 izide aprila 2005 in je prvi brskalnik, ki podpira SVG (Scalable Vector Graphics), po novem pa mu je mogoče glasovno ukazovati. Prepoznavanje glasu precej škripa (ali pa ima težave z mojim močnim slovanskim naglasom), nič bolje pa se ne odreže tudi, če glasovne ukaze poslovenimo. Sicer zanimiva možnost, toda počasna zato in primerna le za osebe, ki ne morejo uporabljati rok. Z različico 8.5 Opera postane freeware, saj reklam v zgornjem desnem kotu ni več. Opera 9 junija 2006 prva opravi test Acid2 z oceno 100/100 in po novem omogoča dodajanje programčkov, ki so jih napisali uporabniki (widgets), izboljša blokiranje pojavnih oken, varnost pred phishingom in za povrh v sklop brskalnika doda še odjemalca za bittorrent. Različica 9.5 je vmesni korak do Opere 10, a pravzaprav že sloni na novem jedru.
Matej Frece
