Sodišče je tako odločilo v primeru, ko ameriški tehnološki velikan Microsoft podatkov zgolj na zahtevo sodišča ni želel predati, saj so bili shranjeni na strežniku na Irskem.
A zvezni sodnik James Francis je razsodil, da bi bilo pridobivanje takšnih podatkov po standardnih postopkih mednarodne pomoči za oblasti preveliko breme, kar bi tudi vplivalo na učinkovitost kazenskega pregona. Microsoftu je naložil, da mora podatke posredovati na osnovi običajnega sodnega naloga.
Po poročanju britanske medijske hiše BBC so oblasti od Microsofta v obravnavanem primeru na podlagi elektronskega naslova zahtevale osebne podatke, kot so ime lastnika, vsebino elektronskega predala in podatke o lastnikovi kreditni kartici.
Microsoft se je na zahtevo pritožil, kar je privedlo do razsodbe. V podjetju so namreč vztrajali, da ZDA ne bi smele odrediti zasega elektronske pošte, ki se nahaja na strežnikih izven ZDA.
"Ameriški tožilec ne more pridobiti ameriškega naloga za hišno preiskavo v drugi državi, tako kot tožilec neke druge države ne more doma pridobiti naloga za hišno preiskavo v ZDA. Menimo, da bi morala enaka pravila veljati tudi na spletu, a vlada se ne strinja," so zapisali v Microsoftu.
Po razkritjih Edwarda Snowdna je Microsoft namreč obljubil, da bo uporabnikom dal možnost, da se njihovi podatki hranijo izven ZDA. Sodba ameriškega sodišča pa smiselnost te poteze postavlja pod vprašaj. Pri podjetju so sicer napovedali, da bodo še naprej nasprotovali predaji zahtevanih podatkov. O zadevi naj bi tako odločalo še sodišče višje stopnje.
Pirc Musarjeva v zvezi s tem poudarja, da postaja razmerje med pravom in tehnologijo vse bolj aktualno: "Sodišče v ZDA ni pristojno izdajati sodnih nalogov za preiskavo stanovanj v Nemčiji, Sloveniji, pa čeprav bi bili v lasti ameriškega podjetja, očitno pa meni drugače, ko gre za zaseg elektronskih vsebin, ki jih zagotavlja podjetje s sedežem v ZDA, shranjene pa so na Irskem."
A iz evropske zakonodaje po njenih besedah izhaja, da zgolj dejstvo, da obdelavo osebnih podatkov izvaja oseba, ustanovljena v tretji državi, ne sme ovirati varstva posameznikov. Omenjena zakonodaja - gre za direktivo o varstvu osebnih podatkov - se uporablja tudi v primeru, ko upravljavec, ki ni ustanovljen na območju EU, za obdelavo osebnih podatkov uporablja opremo, ki se nahaja na ozemlju ene od držav članic.
"Mnenju zadevnega sodišča v ZDA sicer nasprotuje tudi pred kratkim objavljeno poročilo Bele Hiše o t.i. big data, kjer v enem od priporočil predsedniku svetujejo spremembo zakonodaje o zasebnosti elektronskih komunikacij z namenom zagotovitve enakega varstva komunikaciji v fizičnem in digitalnem okolju, med drugim z umikom arhaičnih razlikovanj glede elektronske pošte, ki je ostala na strežnikih neprebrana določen čas," je pojasnila za STA.
Nestrinjanje z odločitvijo je že izrazila tudi Evropska Komisija. Kot je za BBC dejala tiskovna predstavnica Mina Andreeva, je posredovanje podatkov možno le v okviru običajnih postopkov mednarodnega sodelovanja ali drugih formalnih dogovorov. "Drugi načini dostopa bi morali biti izključeni, razen če potekajo v jasno določenih, izrednih in sodno preverljivih situacijah," je dejala.
Ob tem je še dodala, da morajo podjetja, ki delujejo na evropskem trgu, spoštovati evropska pravila na področju zaščite podatkov - tudi če imajo sedež v ZDA.
Skrbni pa bodo morali postati tudi uporabniki, izpostavlja Musarjeva. "Predvsem je na nas dolžnost, da zahtevamo pred sprejemom pogojev storitve informacije o upravljavcu in pogojih storitve ter se z njimi dejansko seznanimo, preden jih sprejmemo. Potem, ko svoje osebne podatke prostovoljno prepustimo upravljavcu s sedežem v t.i. tretji državi, se moramo zavedati, da njihovo varstvo ne bo nujno enako kot v EU."
Z vidika Evropske unije pa Musarjeva pričakuje "vsaj politične posledice oziroma bolj glasen signal ZDA, da niso lastniki celotnega sveta in niso pristojni odrejati preiskav in pridobitve podatkov, kadar se ti nahajajo zunaj njihovih teritorialnih meja in za takšno ravnanje ni bil sklenjen mednarodni sporazum".
Evropske oblasti predajo podatkov po njenem mnenju sicer ne morejo preprečiti, lahko pa bi tamkajšnji informacijski pooblaščenec v prekrškovnem postopku Microsoft kaznoval zaradi predaje podatkov sodišču ZDA.
